Jedro

V obravnavani zadevi je bilo v postopku pred pristojnim organom za BPP kot nesporno ugotovljeno, da je tožnica v postopku, v katerem ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspela. Nesporno je bilo tudi ugotovljeno, da tožnica na podlagi sodne poravnave ni pridobila premoženja. Tožnica pa v postopku pred organom za BPP, ko ji je bila dana možnost izjave, tudi ni ugovarjala s strani organa ugotovljenim dejstvom, da je njen zakonec lastnik nepremičnin in da skupna vrednost teh po oceni GURS znaša 20.217,23 EUR, ter zaključku organa, da je s tem presežen znesek 14.281,44 EUR, do katerega vrednosti premoženja je prosilcu še mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč. Upoštevaje navedeno torej obveznost tožnice, da vrne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, temelji na ugotovitvi organa za BPP, da materialnih pogojev za brezplačno pravno pomoč sedaj ne bi več izpolnjevala, saj se je njeno premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je strokovna služba za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) odločila, da je tožnica dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 519,84 EUR, in sicer v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih na tam navedeni račun in opredeljenih rokih. V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je bila tožnici z odločbo št. Bpp 267/2013 z dne 10. 4. 2013, ki je postala pravnomočna dne 30. 5. 2013, odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev tožbe, pravno zastopanje ter oprostitev plačila stroškov postopka v individualnem delovnem sporu, ki se je pri Zunanjem oddelku v Kranju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani obravnaval pod opr. št. ... Tožnica je v navedenem individualnem delovnem sporu uspela, vendar na podlagi sodne poravnave, ki je postala pravnomočna istega dne, ni pridobila premoženja oziroma dohodkov. Za nudenje brezplačne pravne pomoči v tej zadevi so bili s sklepoma št. Bpp 267/2013 z dne 26. 4. 2013 in št. Bpp 267/2013 z dne 27. 6. 2014 priznani in izplačani stroški dodeljene odvetnice v znesku 519,84 EUR. Glede na 49. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je organ za BPP po preteku štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uvedel postopek ugotavljanja, ali je upravičenka dolžna povrniti stroške iz naslova brezplačne pravne pomoči ter v tej zvezi opravil poizvedbe in pridobil podatke iz uradnih evidenc. Na podlagi podatkov iz javne evidence o vrednosti nepremičnin pri GURS je ugotovil, da je tožničin zakonec lastnik nepremičnin v k.o. ..., in sicer parc. št. 527/45, parc. št. 529/2 in parc. št. 529/7, katerih skupna vrednost, ki se po Zakonu o socialno- varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) štejejo kot premoženje tožnice in njene družine, znaša 20.217,23 EUR, kar pomeni, da tožnica sedaj ne bi več izpolnjevala pogojev za brezplačno pravno pomoč, saj navedeni znesek presega premoženjski cenzus v višini 48 zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 297,53 EUR, skupno torej 14.281,44 EUR. V zvezi z navedbami tožnice v dopisu z dne 24. 8. 2017, s katerimi se je izjavila o ugotovljenem materialnem stanju, in sicer da je brez premoženja in v postopku osebnega stečaja, je organ za BPP opravil poizvedbe pri stečajni upraviteljici A.A. ter pridobil njeno obvestilo, da se je postopek osebnega stečaja nad tožnico dne 20. 11. 2017 zaključil. Na podlagi navedenih ugotovitev je organ za BPP zaključil, da mora tožnica, ki ne izpolnjuje več premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v skladu z 49. členom ZBPP prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti.

2. Tožnica v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da je bila v času uvedbe postopka preverjanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v osebnem stečaju. V stečajnem postopku je sodišče preverjalo njeno premoženjsko stanje ter skupno premoženje, ki ga ima s sedanjim zakoncem, zato se ji zdi nerazumljivo, da se v tem postopku ugotovljeni materialni položaj ne upošteva v obravnavani zadevi ter se ji z izpodbijano odločbo nalaga prevzem obveznosti še v obdobju, ko je bila v osebnem stečaju. V zvezi z lastništvom nepremičnin zakonskega partnerja pojasnjuje, da je bilo pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze na podlagi darilne pogodbe, zato nima lastninske ali drugih pravic do navedenih nepremičnin. Zakončevo premoženje predstavlja njegovo posebno premoženje, medtem ko skupnega premoženja z njim nima, kar je razvidno tudi iz dejstva, da je nad njo pravnomočno zaključen postopek osebnega stečaja in da so ji bile odpuščene obveznosti. Meni, da je prišlo do napačne in nepopolne ugotovitve organa za BPP o izboljšanju njenega materialnega položaja do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči, saj nima nobenega premoženja in prihodkov, trenutno pa je tudi brez zaposlitve. Nima lastnih sredstev, iz katerih bi po določbah 49. člena ZBPP vrnila že izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči, zato predlaga sodišču, naj odloči o odložitvi vračila do pridobitve redne zaposlitve.

3. Organ za BPP je sodišču predložil upravne spise in v odgovoru na tožbo sodišču predlagal, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pri tem se je opiral na razloge izpodbijane odločbe. V zvezi s tožbenimi navedbami, da tožnica v postopku osebnega stečaja ne sme prevzemati obveznosti, pa je še dodal, da je osebni stečaj nad tožnico že končan, zato tožnica lahko prevzema obveznosti, prav tako pa odpust obveznosti v stečajnem postopku ne učinkuje na tožničino dolžnost povrnitve stroškov brezplačne pravne pomoči. 4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da je tožnica dolžna vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč, ki ji je bila odobrena z odločbo št. Bpp 267/2013 z dne 10. 4. 2013 za sestavo in vložitev tožbe, pravno zastopanje ter oprostitev plačila stroškov postopka v individualnem delovnem sporu, ki se je pri Zunanjem oddelku v Kranju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani obravnaval pod opr. št. ... Organ je tako odločil iz razloga, ker je ob ponovnem preverjanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči na podlagi 49. člena ZBPP ugotovil, da je tožničin zakonski partner lastnik nepremičnin, katerih skupna vrednost presega cenzus, do katerega bi ji bilo še mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč.

6. Izpodbijana odločitev temelji na 49. členu ZBPP (Uradni list RS, št. 48/2001, 50/04, 23/08), kot je veljal v času dodelitve tožnici brezplačne pravne pomoči (odločba z dne 10. 4. 2013, ki je postala pravnomočna 30. 5. 2013), in ki ga je v zadevi treba uporabiti v skladu s 30. členom ZBPP-C. V prvem odstavku tega člena je določeno, da če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke po 48. členu tega zakona, je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Če se ugotovi, da so nastopile navedene okoliščine, ravna pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči (peti odstavek 49. člena ZBPP). Po 48. členu (tedaj veljavnega zakona) pa je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

7. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, je bila po presoji sodišča citirana zakonska določba prvega odstavka 49. člena ZBPP v zadevi pravilno uporabljena, pravilen pa je tudi zaključek organa za BPP, da so se tožničine premoženjske razmere v relevantnem obdobju toliko izboljšale, da glede na trenutni materialni položaj svoje družine ne bi bila upravičena do brezplačne pravne pomoči. 8. Skladno s 13. členom ZBPP (kot je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe) je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Po 14. členu ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg prosilca upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Skladno z 9. in 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg prosilca upoštevajo tudi zakonec in otroci, ki jih je vlagatelj oziroma njegov zakonec dolžan preživljati, njihov dohodek in premoženje. Brezplačna pravna pomoč se glede na ugotovljeno materialno stanje ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (27. člen ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 297,53 EUR (8. člen ZSVarPre v zvezi z Odredbo o usklajeni višini minimalnega dohodka od 1. 7. 2017); 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka iz 27. člena ZSVarPre pa tako 14.281,44 EUR.

9. V obravnavani zadevi je bilo v postopku pred pristojnim organom za BPP kot nesporno ugotovljeno, da je tožnica v postopku, v katerem ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspela, saj se je postopek, ki se je pred Zunanjim oddelkom v Kranju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani obravnaval pod opr. št. ..., dne 5. 6. 2014 zaključil s sodno poravnavo, nesporno je bilo tudi ugotovljeno, da tožnica na podlagi sodne poravnave ni pridobila premoženja. Tožnica pa v postopku pred organom za BPP, ko ji je bila dana možnost izjave, tudi ni ugovarjala s strani organa ugotovljenim dejstvom, da je njen zakonec lastnik nepremičnin v k.o. ..., in sicer parc. št. 527/45, parc. št. 529/2 in parc. št. 529/7, in da skupna vrednost teh po oceni GURS znaša 20.217,23 EUR, ter zaključku organa, da je s tem presežen znesek 14.281,44 EUR, do katerega vrednosti premoženja je prosilcu še mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč. Upoštevaje navedeno torej obveznost tožnice, da vrne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, temelji na ugotovitvi organa za BPP, da materialnih pogojev za brezplačno pravno pomoč sedaj ne bi več izpolnjevala, saj se je njeno premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči. 10. Tudi po presoji sodišča je organ za BPP pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice pravilno uporabil določbo 10. člena ZUPJS ter na tej podlagi (1. točka prvega odstavka) poleg tožnice upošteval tudi njenega zakonca oziroma njegovo premoženje. Sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da tožnica v obravnavanem obdobju ni pridobila premoženja, da z zakoncem nimata skupnega premoženja ter da predmetno zakončevo premoženje predstavlja njegovo posebno premoženje, ki ga je pridobil z darilno pogodbo pred sklenitvijo zakonske zveze. Glede na 9. in 10. ter 18. člen ZUPJS (v slednjem je navedeno premoženje, ki se pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva) ni podlage za zaključevanje, da se posebno premoženje tožničinega zakonca ne bi upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice oziroma njene družine. Kot dejansko podlago za zaključevanje o tem, da se je premoženjsko stanje tožnice v obdobju štirih let od dodelitve brezplačne pravne pomoči izboljšalo, je organ navedel, da je tožnica v tem obdobju sklenila zakonsko zvezo ter se zdaj tudi njenega zakonca in njegovo premoženje upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice oziroma njene družine. Ugotovitvam organa, da je tožnica sklenila zakonsko zvezo ter da ne živi več sama s sinom, pa tožnica, ko ji je bila v postopku dana možnost izjave, ni oporekala.

11. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da se tožnici nalaga prevzem obveznosti v obdobju, ko je še bila v postopku osebnega stečaja. Kot je razvidno iz listinske dokumentacije, se je s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. ... z dne 20. 11. 2017 končal postopek osebnega stečaja nad tožnico, v postopku pa so bile tožnici s sklepom z dne 3. 10. 2017, ki je postal pravnomočen 24. 10. 2017, tudi odpuščene obveznosti (navedeno izhaja iz dopisa stečajne upraviteljice z dne 23. 11. 2017 ter sklepa Okrožnega sodišča v Kranju št. ... z dne 20. 11. 2017, ki ga je tožnica priložila k tožbi). Tožničina navedba, da se ji nalaga prevzem obveznosti v obdobju, ko je še bila v postopku osebnega stečaja, ne drži, saj je bila izpodbijana odločba izdana dne 23. 11. 2017, torej po tem, ko se je postopek osebnega stečaja zoper tožnico že končal. Sklep je tudi postal pravnomočen, kot tožnica v tožbi navaja sama. Poleg tega odpust obveznosti, skladno s 408. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, medtem ko na terjatve, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja, nima vpliva. Torej v tem primeru odpust obveznosti tožnici, določen s sklepom z dne 3. 10. 2017, ki je postal pravnomočen 24. 10. 2017, nima učinka za tožničino obveznost vračila sredstev iz naslova plačane brezplačne pravne pomoči, ki je nastala (šele) z izdajo izpodbijane odločbe (z dne 23. 11. 2017).

12. V zvezi s tožničinim predlogom, naj sodišče odloči o odlogu plačila obveznosti do pridobitve zaposlitve, pa sodišče dodaja, da je skladno s četrtim odstavkom 49. člena ZBPP organ za BPP pri ugotavljanju višine stroškov, ki naj jih tožnica povrne, upošteval njen trenutni materialni položaj ter na podlagi teh ugotovitev in v okviru zakona po presoji sodišča pravilno odločil, da je prejeto brezplačno pravno pomoč dolžna vrniti v opredeljenih dvanajstih obrokih, kar glede na višino posameznega mesečnega obroka (43,32 EUR) tudi po presoji sodišča predstavlja znesek, ki bi ga glede na ugotovljeni materialni položaj tožnica brez ogrožanja socialnega položaja družine zmogla plačati.

13. Ker je po navedenem sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.