Jedro

Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu sodbe (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da je rok, v katerem je mogoče pogojno obsodbo preklicati, potekel.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe zagovornice obsojene A. A. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in se postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojenki s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 9958/2017 z dne 13. 6. 2018, ustavi.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in potrebni izdatki obsojenke ter potrebni izdatki in nagrada njene zagovornice bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo II Kr 9958/2017 z dne 3. 9. 2021 na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo pravnomočno sodbo III K 9958/2017 z dne 13. 6. 2018, izrečeno obsojeni A. A. zaradi kaznivih dejanj goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in po prvem odstavku 211. člena v zvezi z 20. členom KZ-1 ter ji izreklo s pogojno obsodbo določeno enotno kazen devet mesecev zapora. Po četrtem odstavku 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 507. člena ZKP je obsojenko oprostilo plačila stroškov postopka za preklic pogojne obsodbe iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo se je pritožila zagovornica obsojenke iz vseh pritožbenih razlogov, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da v okviru pogojne obsodbe določen dodatni pogoj odpravi in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pregled zadeve je pokazal naslednje:

4. Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu sodbe (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da je rok, v katerem je mogoče pogojno obsodbo preklicati, potekel. Obsojena A. A. je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 9958/2017 z dne 13. 6. 2018 spoznana za krivo navedenih kaznivih dejanj goljufije in ji je bila izrečena enotna kazen devet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let ter naložen posebni pogoj, da oškodovancu B. B. v dveh letih po pravnomočnosti sodbe plača 8.670,00 EUR, sicer bo določena kazen zapora izrečena. Sodba je postala 6. 10. 2018 pravnomočna, rok za izpolnitev obveznosti pa se je iztekel 6. 10. 2020. Po določbi drugega odstavka 62. člena KZ-1 sme sodišče, če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. V sodbi določen rok za izpolnitev posebnega pogoja je torej potekel 6. 10. 2020, enoletni rok po poteku preizkusne dobe, v katerem je še mogoče preklicati pogojno obsodbo, pa je potekel 6. 10. 2021. 5. Sodišče prve stopnje je pogojno obsodbo preklicalo še v zakonsko določenem roku, vendar je ta potekel v pritožbenem postopku, še pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču, ki jo je prejelo v reševanje 13. 10. 2021. Zaradi poteka časa, v katerem se lahko pogojna obsodba zaradi neizpolnitve obveznosti prekliče, pritožbeno sodišče utemeljenosti pritožbe ni presojalo, temveč je po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.

6. Sklep pritožbenega sodišča temelji na četrtem odstavku 506. člena ZKP.

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena in prvim odstavkom 507. člena ZKP.