Jedro

Če sodišče odločitev o odločilnem dejstvu opre izključno na trditev o nekem procesnem dejanju (konkretno: izročitev originalnih listin sodišču), stranka pa v resnici takšnega procesnega dejanja ni opravila (konkretno: predložila je fotokopije - kar je v konkretnem primeru odločilnega pomena) je podana absolutna bistvena kršitev protispisnosti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sporna darilna pogodba zaradi pomanjkljive oblike neveljavna. Ker so bile premičnine in garažni boks (ne pa tudi stanovanje) pridobljene v času trajanja zakonske zveze, je sodišče dodalo, da je bilo takšno razpolaganje pokojnice tudi v nasprotju z moralo. Zahtevek, naj se ugotovi, da predstavlja vse premoženje, ki je predmet darilne pogodbe, skupno premoženje pokojne A. Z. in tožnika F. Z. ter da je višina deležev obeh enaka, je sodišče zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je v prejšnjem sojenju delno ugodilo pritožbi tožeče stranke ter sodbo prve stopnje razveljavilo v delu, v katerem je bil zavrnjen zahtevek glede obsega skupnega premoženja ter v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje. V preostalem delu je pritožbo tožeče stranke, tožene stranke pa v celoti zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Proti delu, s katerim je vsebinsko potrjena odločitev prvega sodišča, da je darilna pogodba neveljavna, je toženka vložila revizijo in z njo uspela. Pritožbeno sodišče je namreč napačno uporabilo pravilo o prekluziji, ko je kot novoto štelo pritožbeno trditev o tem, da je darovalka obdarjenki izročila listine, ki omogočajo vpis lastninske pravice. To dokumentacijo je tožena stranka predložila pravočasno na prvi stopnji. V ponovljenem pritožbenem sojenju je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo ter zavrnilo zahtevek na ugotovitev neveljavnosti (ter podredno na neobstoj) darilne pogodbe in sicer v delu, ki se nanaša na stanovanje. Ugotovilo je, da je pokojna darovalka toženki kot obdarjenki izročila originale listin.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožeča stranka. V njej uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje, podredno pa, da naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Revizija opozarja na razloge revizijskega sodišča, češ da je pritožbeno sodišče zmotno ocenilo, da tožena stranka ni predložila originalov listin, saj naj bi tožena stranka po obljubi na naroku dne 12.6.1997, da bo te listine predložila, to obljubo izpolnila. V zvezi s tem revizija navaja, da iz razpravnega zapisnika z dne 12.6.1997 izhaja, da se je tožena stranka zavezala predložiti sodišču pogodbo, ki je sporna in kupoprodajno pogodbo za stanovanje, ki jo poseduje tožena stranka. Iz zapisnika ni razvidno, ali je govora o predložitvi izvirnikov ali kopij teh listin. Tožena stranka je z vlogo 7.10.1997 sodišču predložila kopijo kupne pogodbe z dne 15.3.1972, kopijo vloge z dne 7.10.1970 in kopijo darilne pogodbe z dne 26.8.1994 Pritožbeno sodišče je tako napačno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da je kot akt izročitve nepremičnine obdarjenki šteti izročitev originalnih pogodb. Na ta način naj bi bil po stališču pritožbenega sodišča opravljen prenos posesti stanovanja ob izgovorjeni pravici osebne služnosti za tožnika. Kot je tožnik tekom leta uspel izvedeti, se izvirnik prodajne pogodbe z dne 15.3.1972 še vedno nahaja pri prodajalcu oz. sedaj stečajnemu upravitelju. Revident pripominja, da med dolgoletnim pravdanjem ni toženka nikoli niti trdila, da ima v posesti originalne listine.

Višje sodišče je v ponovnem sojenju zaključilo, da je kot izročitev stanovanja šteti izročitev listin. Dejstvo, da je toženka to pogodbo v izvirniku predložila sodišču, po mnenju sodišča dokazuje trditev, da je tudi darovalka ob sklenitvi pogodbe le-to izročila obdarjenki. Ta trditev pa je protispisna in nima podlage v sodnem spisu. S tem je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila ter dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Realizacija darilne pogodbe, kadar so predmet nepremičnine, je sicer v polni meri podana le tedaj, ko se obdarjenec že vpiše v zemljiško knjigo. To je mogoče le tedaj, ko razpolaga z veljavnim pravnim naslovom. Veljavni pravni naslov je v tem primeru podan samo, če je darilna pogodba sklenjena v strogi obliki (v spornem času pred sodiščem, kasneje pred notarjem). Po tako zaostrenem stališču darilna pogodba, katere predmet so nepremičnine in ki ni bila sklenjena v strogi obliki, nikoli ne bi mogla konvalidirati zaradi realizacije (oziroma ne bi bilo zadoščeno pogojem realnega kontrakta). Takšno stališče je prestrogo, saj nasprotuje razlogom, zaradi katerih je bila za darilno pogodbo do uveljavitve Obligacijskega zakonika predpisana najstrožja oblika. Takšna oblika je bila namreč po uveljavljenem stališču teorije in sodne prakse predpisana zaradi varstva darovalca pred nepremišljenostjo. Pravni red je zato v različnih obdobjih zahteval, da se zato pogodba sklene v posebni pisni obliki, sklenjeni pred sodnikom ali pred notarjem. Takšna oblika naj bi zagotovila, da bo darovalec pred sklenitvijo oz. ob njej ravnal dovolj premišljeno. Enak učinek naj bi zagotovila sama izpolnitev darilne pogodbe (kar se strogo gledano lahko nanaša le na sfero premičninskega prava, kjer izročitev v posest predstavlja pridobitni način lastninske pravice in zato realizacijo posla). Čeprav je v sferi nepremičninskega prava lastninska pravica prenešena šele z vknjižbo, pa je učinku dovoljšnje darovalčeve preudarnosti zadoščeno lahko tudi na druge načine. Običajno je tak primer izročitev nepremičnine v posest(1).

Obravnavana zadeva je specifična zato, ker ni prišlo niti do izročitve nepremičnine v posest niti do vknjižbe. Vendar pa do izročitve nepremične v posest v skladu s pogodbo tudi ne bi moglo priti, saj je bila s to isto pogodbo dogovorjena darovalkina pravica dosmrtne brezplačne uporabe podarjenega stanovanja (darovalka je kmalu po sklenitvi pogodbe umrla), obenem pa je bilo v pogodbi določeno, da ima do 1.1.2010 brezplačno pravico stanovanja v prostorih kot jih je do tedaj zasedal, darovalkin mož. Nadaljnja specifika te zadeve je, da (po ugotovitvah nižjih sodišč) zemljiškoknjižna izvedba ni bila mogoča zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja.

Tožena stranka je zato trditev o realizaciji oprla na to, da ji je darovalka izročila vso potrebno dokumentacijo (šlo naj bi predvsem za original kupne pogodbe, s katero je darovalka v letu 1972 kupila sporno stanovanje). Izročitev izvirnikov v dani situaciji predstavlja dejanje, ki terja ustrezen darovalčev premislek o posledicah darila in tako zadošča namenu, zaradi katerega je sicer predpisana stroga obličnost. Dejansko vprašanje, ali je darovalka toženki izročila izvirnike teh listin, je zato odločilno vprašanje v tej pravdi. Pritožbeno sodišče je to dejstvo ugotovilo. Pri tem pa se je oprlo na v sodbi navedeno procesno dejanje toženke, ki naj bi sodišču predložila originalne listine (četrta stran sodbe pritožbenega sodišča)(2). Tej navedbi revizija očita protispisnost in ima v tem prav. Toženka namreč sodišču ni predložila izvirnikov, marveč fotokopije. To pa v tem primeru postavlja spoznavni položaj glede vprašanja realizicije darilne pogodbe v povsem drugačno luč. Glede odločilnega, nosilnega razloga sodbe sodišča druge stopnje je tako podano nasprotje med tem, kar sodba o nekem procesnem dejstvu (o izročitvi izvirnikov pogodb) pravi v razlogih in med podatki spisa o tem procesnem dejanju (v prilogah so fotokopije in tudi v pripravljalni vlogi, s katero so bile te listine predložene sodišču je navedeno, da se predložijo fotokopije. O tem, da bi stranka izvirnike dala sodišču vsaj na vpogled, sodba ne govori. Iz spisa pa kaj takšnega tudi ni razvidno). Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

V skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP je zato revizijsko sodišče reviziji ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo. Pritožbeno sodišče bo moralo v nadaljevanju znova odločiti o pritožbi tožene stranke, ki pa se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje o primarnem, ne pa tudi o podrednem zahtevku. Ker sodišče prve stopnje o podrednem zahtevku še ni odločalo, ne more tega storiti niti sodišče druge stopnje. Dodatni napotki zato niso potrebni.

Op. št. (1): V revizijski zadevi opr.št. II Ips 703/2003 je tako vrhovno sodišče priznalo realizacijo darila, ker je darovalec obdarjenki nepremičnino izročil v posest. Podobno tudi v zadevi II Ips 573/92. Op. št. (2): Razlogi pritožbenega sodišča se glasijo: "Iz dejstva, da je tožena stranka sodišču predložila originale listin, ki omogočajo obdarjenki vpis lastninske pravice na stanovanju v zemljiško knjigo, ko bo takšen vpis možen, pa izhaja, da je bilo to tudi storjeno (da so bile torej izročene te listine; op. rev. sodišča)."