Jedro

Pravni zaključki sodišča prve stopnje, s katerimi je to utemeljilo potrebnost izdane začasne odredbe za začasno varstvo koristi otrok, ne predstavljajo zakonskih pogojev, ob izpolnitvi katerih je dopusten izrek začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu odločitve pod točko I/1, 2, 3 in 4 izreka spremeni tako, da ta poslej glasi: ″I. Predlog nasprotnega udeleženca A. A. za izdajo začasne odredbe z dne 10. 9. 2021 se tudi v nadaljnjem delu zavrne.″

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 10. 2021 sklenilo: - pod točko I izreka delno ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca A. A. z dne 10. 9. 2021 za izdajo začasne odredbe in tudi po uradni dolžnosti izdalo pod točkami 1, 2, 3 in 4 začasno odredbo, s katero je začasno (do pravnomočne odločitve v tej nepravdni zadevi) uredilo stike med mladoletnima B. B. in C. C. ter njunima staršema A. A. in D. D.; - pod točko I/5 je v preostalem delu za predlagano drugačno ureditev stikov predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 10. 9. 2021 zavrnilo; - pod točko II izreka je zavrnilo predlog predlagateljice D. D. za izdajo začasne odredbe z dne 26. 8. 2021, s katerim je ta predlagala, da se z dnem izdaje predlagane začasne odredbe dovoli, da se mladoletni B. B. s šolskim letom 2021/22, ki se začne 1. 9. 2021, vpiše v 3. razred OŠ F., nasprotnemu udeležencu A. A. pa naložijo v plačilo predlagateljičini stroški v zvezi s predlagano začasno odredbo.

V pravnem pouku sklepa je sodišče prve stopnje udeležence poučilo, da je zoper odločitev pod točko I/1-4 izreka dovoljen ugovor v 8 dneh na Okrožno sodišče v Celju, ki tudi odloča o ugovoru, zoper odločitev pod točko I/5 in II izreka pa je dopustna pritožba v 8 dneh na Višje sodišče v Celju, ki se lahko vloži pri Okrožnem sodišču v Celju.

2. Predlagateljica je zoper sklep z dne 8. 10. 2021 pravočasno, v skladu s pravnim poukom vložila zoper odločitev pod točko I/1-4 ugovor, zoper odločitev pod točko II izreka pa pritožbo. V zvezi z vloženim ugovorom predlagateljice je sodišče prve stopnje to pozvalo na plačilo sodne takse za ugovor (listne št. od 170-175), pritožbo pa vročalo v odgovor nasprotnemu udeležencu ter po njegovem odgovoru, pritožbo s predložitvenim poročilom z dne 5. 1. 2022 predložilo Višjemu sodišču v Celju kot pristojnemu pritožbenemu sodišču. To je s sklepom I Cp 5/2022 z dne 18. 1. 2022 pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v odločitvi pod točko II izreka potrdilo.

3. Sodišče prve stopnje je s predložitvenim poročilom z dne 17. 3. 2021 in pojasnilom, da je odločitev pod točko I/1-4, torej odločitev o izdani začasni odredbi, sprejelo po izvedenem naroku, na katerem sta bila udeležena oba udeleženca in na katerem je izvedlo vse dokaze, zato pa je glede na določilo 273.b člena ZIZ pravno sredstvo zoper njo pritožba, ne glede na napačen pravni pouk, in je ugovor predlagateljice štelo kot pritožbo, zato pa je to predložilo višjemu sodišču v pristojno odločanje.

4. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 10. 9. 2021 vročen v odgovor predlagateljici, sodišče prve stopnje pa je na naroku za začasno odredbo 30. 9. 2021, po katerem je pod točko I izreka začasno odredbo tudi izdalo (pri tem pa je delno ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca, sicer pa jo izdalo po uradni dolžnosti), obravnavalo predlog nasprotnega udeleženca in izvedlo vse do takrat predlagane dokaze, ter dalo vsem udeležencem možnost se izjaviti o predlogu za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stikov mladoletnih otrok z udeležencema kot staršema. Zato je glede na določilo 273.a člena ZIZ kot pritožbo predložen ugovor predlagateljice, štelo kot pritožbo.

5. Predlagateljica je v pritožbi izpodbijala odločitev pod točko I/1-4, razen v delu, v katerem je sodišče odločilo, da mladoletni C. C. od ponedeljka do petka biva pri materi in v delu, da v času šolskega pouka od ponedeljka do petka v tednu, v katerem predlagateljica dela v dopoldanski izmeni, preživljata mladoletni B. B. in C. C. stike pri materi. V pritožbi ni opredelila pritožbenih razlogov v smislu prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členoma 100 ZNP-1 in 15 ZIZ. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se po nasprotnemu udeležencu predlagana začasna odredba z dne 10. 9. 2021 zavrne, podredno, da se izda začasna odredba z vsebino, kot jo je glede ureditve stikov predlagala predlagateljica.

V pritožbi je navajala, da izdaja začasne odredbe, s katero bi se določal način izvrševanja stikov, ni bila potrebna, saj sta se starša o tem dogovarjala in se bila zmožna dogovoriti, tako tudi glede medletnih počitnic. Ker meni, da je pravilno, da oba otroka med tednom preživljata čas pri njej, zoper del začasne odredbe, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo na ta način, ne vlaga pritožbe. Ne strinja pa se, da mladoletni B. B. preživlja čas od ponedeljka do petka takrat, ko je ona popoldan v službi, pri nasprotnem udeležencu. Način izvajanja stikov staršev z mladoletnim B. B. je sicer povezan z vprašanjem prešolanja. Zato se sklicuje na argumente zoper odločitev o zavrnitvi njenega predloga za začasno odredbo. Izdana začasna odredba ni bila potrebna, saj sta se starša glede izvrševanja stikov praktično ves čas dogovarjala in se uspela o vsem praktično dogovoriti. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev baziralo na okoliščini ureditve bivanja mladoletnega B. B. med tednom v mesecu septembru 2021, kot je bila predlagateljica dejansko prisiljena zaradi okoliščine neuspelega prešolanja organizirati B. B. bivanje pri njenih starših. Do izdaje začasne odredbe je prišlo tri tedne po naroku. V času po naroku pa je predlagateljica v večini poskrbela za B. B. tudi v popoldanskem času, hkrati pa je B. B. preživljal stike tudi z nasprotnim udeležencem, pri čemer sta se uspela starša dogovoriti praktično o vsem. Zato o kakršnikoli ogroženosti otrok, ker stiki naj ne bi bili vnaprej določeni, ni mogoče govoriti. Kot je navedlo že samo sodišče prve stopnje, je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe ogroženost otrok. Že iz ugotovitev sodišča izhaja, da sta se starša po razpadu zakonske zveze glede vzgoje in varstva uspela dogovarjati, do večjih težav pa je prišlo šele z začetkom šolskega leta v delu, ki se nanaša na izvajanje stikov z mladoletnim B. B., ki je nastanjen pri materi. Sta pa se tudi v septembru 2021 dogovorila glede vikend stikov obeh otrok z nasprotnim udeležencem in ti so se dejansko izvršili. Do manjšega zapleta je prišlo le prvi vikend v septembru, ki pa sta ga starša rešila. Zato je neustrezen zaključek sodišča prve stopnje o potrebnosti izdane začasne odredbe. Sodišče je neutemeljeno izpostavilo B. B. negotov urnik med tednom kot nesprejemljiv z vidika otrokove koristi. Vendar ta ni tako ogrožajoč, da bi opravičeval izrek začasne odredbe kot skrajnega sredstva v primeru ogroženosti otroka. Ogroženost otrok ne izhaja niti iz mnenja niti iz poročil CSD. Razlogi sodišča, s katerimi to utemeljuje izdajo začasne odredbe, predstavljajo razloge za argumentacijo končne odločitve, ne pa nujnosti začasne odredbe. Pri tem pa se nanašajo zgolj na B. B. Za mlajšega C. C. ni bilo sporno, da živi skupaj z mamo, z očetom pa ima redne in kvalitetne stike, ki jih mati ne omejuje. Mati stikov očeta z otrokoma nikoli ni preprečevala. Sodišče ni upoštevalo, da nasprotnega udeleženca ni nikoli doma, da sta otroka, ko sta pri njem, večinoma pri njegovi materi. Sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo, v čem vidi ogroženost otrok, da bi morala v zvezi z izvajanjem stikov staršema biti izdana začasna odredba. V konkretnem primeru te ni. Sodišče začasne odredbe ne bi smelo izreči, ker zanjo niso izpolnjeni pogoji. Če se je že odločilo za njen izrek, bi bilo bistveno koristneje za otroka izvajanje stikov, kot jih je predlagala v predlogu predlagateljica.

6. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo navajal, da ni res, da pogoji za izdajo začasne odredbe glede ureditve stikov niso izpolnjeni. Ogroženost mladoletnih otrok, še posebej mladoletnega B. B., je obstajala tudi zato, ker je predlagateljica od sredine avgusta dalje preprečevala in omejevala telefonske stike otrok z očetom, z začetkom septembra 2021 pa tudi osebne stike. Jasno pa je, da onemogočanje in omejevanje stikov vodi v odtujenost otrok od očeta, s čimer se otrokoma povzroča nepopravljiva škoda. Predlagal je zavrnitev pritožbe.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče je že v sklepu I Cp 5/2022 z dne 18. 1. 2022, s katerim je odločalo o pritožbi predlagateljice zoper z istim sklepom sprejeto odločitev o zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe (pod točko II izreka izpodbijane odločbe), v točki 5 obrazložitve poudarilo in obrazloženo ne samo pravilnost po sodišču prve stopnje (v točki 17 obrazložitve) izpostavljenih zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe pred zaključkom nepravdnega postopka, ampak tudi na potrebno restriktivnost izdaje tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb, ki se v bistvenem pokrivajo z zahtevkom (predlogom). Zato tega razlogovanja ne ponavlja znova, se pa nanj v celoti sklicuje.

9. Sodišče prve stopnje je v zvezi s presojanjem predloga nasprotnega udeleženca za izdajo začasno odredbe za začasno ureditev stikov predlagateljice in nasprotnega udeleženca kot staršev z obema mladoletnima otrokoma oziroma v zvezi s sprejeto odločitvijo o izdani začasni odredbi po uradni dolžnosti, kot med udeležencema postopka nesporna dejstva ugotovilo: - da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec zakonska partnerja in starša obeh mladoletnih otrok, sina B. B., rojenega ... 2013, sicer osnovnošolca in sina C. C., rojenega ... 2017 - da je njuna zakonska skupnost dejansko razpadla 30. 12. 2020, ko se je predlagateljica skupaj z obema mladoletnima otrokoma odselila iz prej skupnega bivališča družine na naslov novega partnerja v E. - da sta oba otroka po preselitvi v času izvajanja pouka na daljavo (kot protikoronskega ukrepa) in vse do začetka izvajanja pouka v živo živela skupaj z materjo in njenim novim partnerjem v E. - da sta se po začetku šolskega pouka v živo v šolskem letu 2020/21 oba udeleženca dogovorila, da bo mladoletni B. B., ki je takrat obiskoval drugi razred OŠ ..., kljub preselitvi v drug šolski okoliš nadaljeval šolanje na tej osnovni šoli, zato pa bo med tednom, ko poteka pouk, bival pri nasprotnem udeležencu - da je glede mladoletnega C. C. nasprotni udeleženec soglašal, da je ta že po selitvi v E. pričel obiskovati vrtec v F., to je bližnjem kraju novega bivališča - da sta se starša dogovorila o izvajanju stikov obeh mladoletnih otrok z očetom čez vikend, tak dogovor in način izvrševanja stikov pa kasneje (dogovorno) spremenila tako, da sta oba otroka bila čez vikend pri enem ali drugem staršu skupaj - da sta se starša dogovorila tudi glede preživljanja stikov obeh otrok s staršema tekom poletnih počitnic 2021 in sicer tako, da oba otroka pri očetu živita v času od 1. 7. 2021 do 18. 7. 2021 in od 1. 8. 2021 do 15. 8. 2021, ostali čas meseca julija in avgusta pa preživita pri materi - da so se po staršema dogovorjeni stiki dejansko tudi izvrševali.

- da je konec meseca avgusta 2021 prišlo do spora med staršema, ker je predlagateljica želela, da se mladoletni B. B. s 1. 9. 2021 oz. v šolskem letu 2021/22 iz Osnovne šole V. prepiše v Osnovno šolo F., nasprotni udeleženec pa soglasja za ta prepis ni dal. Dogovora glede prešolanja mladoletnega B. B. nista mogla doseči. Zato je mladoletni B. B. 1. 9. 2021 osnovnošolsko šolanje (tretji razred) nadaljeval v OŠ V. v S. in do 30. 9. 2021, ko je sodišče prve stopnje opravilo narok v zvezi z 10. 9. 2021 vloženim predlogom nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stikov, zaradi obiskovanja pouka občasno od torka do petka bival pri starših predlagateljice, ki bivajo v bližini oziroma ga je vozila v šolo in nazaj iz E. predlagateljica - ne glede na spor v zvezi s prepisom mladoletnega B. B. pa sta se starša tudi v mesecu septembru 2021 uspela dogovoriti o izvrševanju stikov otrok z nasprotnim udeležencem ob vikendih in o načinu izvajanja teh stikov tako, da sta v skladu z dogovorom oba otroka pri očetu preživela meseca septembra 2021 dva vikenda, B. B. pa je pri očetu prespal enkrat tudi čez teden, ko je imel uro harmonike in nato od njega odšel v šolo.

10. Nasprotni udeleženec je z dne 10. 9. 2021 vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe nujnost začasne ureditve stikov otrok s staršema utemeljeval z navedbami, da mu predlagateljica od druge polovice avgusta 2021 preprečuje in onemogoča stike z otrokoma tako osebno, kot preko telefona in da stike pogojuje s soglasjem nasprotnega udeleženca za prešolanje mladoletnega B. B., zato pa obstaja velika nevarnost, da se bo kot posledica omejevanja stikov začel krhati odnos medsebojne čustvene navezanosti med njim in obema otrokoma in se bosta ta odtujila od njega. Sodišče prve stopnje je na podlagi zgornjih ugotovitev, poročila CSD in izpovedbe pooblaščenke CSD, da mladoletnemu B. B. bolj kot prepis na drugo šolo stisko povzroča konflikten odnos med staršema, ki se ne zmoreta dogovoriti glede izvajanja starševske skrbi in dečku podajata nepopolne in nejasne informacije o tem, kje bo živel in kje bo obiskoval šolo in s tem ohranjata njegov občutek negotovosti in skrbi, zaključilo, da je za zagotovitev nadaljnjega zdravega in stabilnega duševnega razvoja za mladoletnega B. B. nujno, da se mu zagotovi predvidljiv terminski plan glede preživljanja stikov s staršema, saj mu bo slednji dal občutek varnosti, ki je nujno potreben za njegov nadaljnji zdrav razvoj. Nujnost ureditve stikov mladoletnega C. C. s staršema je utemeljevalo z otrokovo navezanostjo na brata B. B. in z odpravo dodatne stiske z ločitvijo od sorojenca, če stikov s staršema ne bi preživljala skupaj.

11. Utemeljene so pritožbene trditve predlagateljice, da iz ugotovljenih nespornih dejstev, ko sta starša dogovorno urejevala in izvrševala stike z obema otrokoma vse do konca meseca avgusta 2021, kljub nastalemu sporu glede prešolanja mladoletnega B. B., pa so se ti še vedno dogovorno, vendar pa glede B. B. v manjšem obsegu, kot je želel nasprotni udeleženec, izvrševali tudi v mesecu septembru 2021, zatrjevana ogroženost otrok, ki bi narekovala takojšno prisilno ureditev izvrševanja stikov z začasno odredbo, ni podana. Takšne ni ugotovilo niti sodišče prve stopnje. Pravni zaključki sodišča prve stopnje, s katerimi je to utemeljilo potrebnost izdane začasne odredbe za začasno varstvo koristi otrok, ne predstavljajo zakonskih pogojev, ob izpolnitvi katerih je dopusten izrek začasne odredbe. Torej pogojev za izrek začasne odredbe (niti po uradni dolžnosti niti za delno ugoditev predlogu nasprotnega udeleženca) ni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljice kot utemeljeni ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi spremenilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ ter 100. členom ZNP-1).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločitev o zadevi.