Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka sodišču prve stopnje očita formalistično postopanje, ker njenih dveh vlog, ki si nista bili povsem identični, vendar po vsebini enaki, ni upoštevalo kot odgovor na tožbo. Pri odgovoru na tožbo ni bistveno zgolj število izvodov in njihova identičnost, temveč mora biti odgovor tudi vsebinsko obrazložen. Toženka se s svojima vlogama do same tožbe ni opredelila, sodišče je zgolj obvestila, da je v osebnem stečaju.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da se stanovanjsko najemno razmerje po Najemni pogodbi ... z dne 20. 6. 2014, sklenjeni med tožečo stranko kot najemodajalcem in toženo stranko kot najemojemalcem, za neprofitno stanovanje št. 5 v I. nadstropju večstanovanjske stavbe X v velikosti 50,70 m2, odpove. Tožena stranka pa je dolžna v roku 60 dni izročiti tožeči stranki navedeno stanovanje, izpraznjeno vseh oseb in stvari.
2. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo iz popolnoma formalističnih razlogov. Drugi izvod odgovora na tožbo je vsebinsko enak prvemu, čeprav ne identičen. Prvi odgovor na tožbo je napisala na roko, pri čemer ni napravila fotokopije. Na poziv sodišča je zato še enkrat napisala, kar je imela v spominu. S strani sodišča ni bila opozorjena, da mora biti odgovor na tožbo v dveh identičnih izvodih. Zahtevi za vložitev odgovora na tožbo v dveh izvodih je bilo zadoščeno. Ker je na tožbo odgovorila, sodišče ne bi smelo šteti, da odgovor na tožbo ni bil podan. Zoper njo teče stečajni postopek, zato terjatev, kot jo zatrjuje tožeča stranka, ne obstaja, oziroma jo je treba še preveriti v postopku osebnega stečaja. Sodišče zato ne more šteti, da je terjatev izkazana. Zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Denar za stroške je pobiral A. A. kot fizična oseba, brez izdaje potrdil o prejemu denarja. Ker plačila niso evidentirana, je denar knjižil napačno ali ga zavestno zadržal zase. Na to je opozorila tako tožečo stranko kot A. A., vendar ji ni uspelo doseči, da bi se njena plačila pravilno knjižio. Plačala je bistveno več, kot je evidentirano. Tožeča stranka naj dostavi celotno kartico, A. A. pa vsa potrdila o prejemu denarja, na podlagi česar se bo izkazalo, da vtoževana terjatev ne obstaja.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka kot lastnica neprofitnega stanovanja, katerega je na podlagi najemne pogodbe z dne 20. 6. 2014 za nedoločen čas oddala v najem toženki, zahteva odpoved najemne pogodbe ter izpraznitev in izročitev stanovanja, ker toženka ni izpolnjevala svojih obveznosti po pogodbi. Toženka je v roku za odgovor na tožbo sodišču prve stopnje posredovala dve vlogi, ki si nista bili identični in s katerima je pojasnila, da je v postopku osebnega stečaja. Zato ju sodišče prve stopnje ni upoštevalo kot odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je v skladu s 318. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Upoštevaje 4. točko prvega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo in izdalo zamudno sodbo.
6. Toženka sodišču prve stopnje očita formalistično postopanje, ker njenih dveh vlog, ki si nista bili povsem identični, vendar po vsebini enaki, ni upoštevalo kot odgovor na tožbo. Ti pritožbeni očitki so neutemeljeni. Pri odgovoru na tožbo ni bistveno zgolj število izvodov in njihova identičnost, temveč mora biti odgovor tudi vsebinsko obrazložen. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se toženka s svojima vlogama do same tožbe ni opredelila. Sodišče je zgolj obvestila, da je v osebnem stečaju. Odgovor na tožbo mora biti obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu (prvi odstavek 278. člena ZPP). Tožena stranka mora odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru (drugi odstavek 278. člena ZPP). Toženka je bila na to okoliščino opozorjena (glej list. št. 5 spisa), vendar z vloženima vlogama kriterijem za obrazložen odgovor na tožbo ni zadostila. Tožbenih trditev ni argumentirano prerekala, niti se ni do njih kako drugače opredelila. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo v skladu z določili pravdnega postopka, ko toženkinih vlog ni upoštevalo kot odgovor na tožbo in je posledično izdalo zamudno sodbo.
7. Postopek osebnega stečaja nad toženko nima vpliva na obstoj terjatve in tek predmetnega postopka. Tožeča stranka vtožuje nedenarno terjatev - odpoved najemne pogodbe ter izpraznitev in izročitev stanovanja. Predmetni pravdni postopek se ne nanaša na premoženje toženke, ki je v osebnem stečaju in tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Gre za terjatev, ki se ne obravnava in ne preverja v okviru postopka osebnega stečaja. Da je terjatev izkazana, se je sodišče prve stopnje prepričalo na podlagi trditev in predloženih dokazov tožeče stranke. Temu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. 8. S pritožbenimi navedbami o načinu pobiranja denarja s strani A. A. toženka dejansko podaja odgovor na tožbo in prereka utemeljenost zahtevka, za kar je prekludirana. Ker toženka trditve o neutemeljenosti zahtevka prvič podaja šele v pritožbi, so te prepozne in predstavljajo pritožbeno novoto, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
9. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanje sodbe ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP), kar je vsebovano v zavrnilnem delu izreka.