Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM sodba I Cp 546/2014

ECLI:SI:VSMB:2014:I.CP.546.2014 Civilni oddelek

pravdni stroški plačilo stroškov tekom postopka višina nematerialne škode
Višje sodišče v Mariboru
8. julij 2014

Povzetek

Sodba se nanaša na pritožbe obeh strank glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel v prometni nezgodi, ter na vprašanje pravilnosti upoštevanja že plačanih pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi tožnika in spremenilo višino pravdnih stroškov, medtem ko je ostale pritožbe zavrnilo. Sodišče je ugotovilo, da je bila odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo ustrezna glede na ugotovljene dejanske okoliščine in sodno prakso.
  • Višina odškodnine za nepremoženjsko škodoSodba obravnava višino odškodnine, ki jo je tožnik prejel za telesne bolečine in nevšečnosti zdravljenja, ter vprašanje, ali je bila odmerjena odškodnina prenizka.
  • Upoštevanje plačanih pravdnih stroškovSodba se ukvarja z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo že plačane pravdne stroške toženke pri končni odločitvi o stroških.
  • Pravdni uspeh strankSodba obravnava vprašanje, kako se določi pravdni uspeh strank in kako to vpliva na povrnitev pravdnih stroškov.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritrditi pa je tudi toženi stranki, ki v svoji pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je toženka po izdaji prve sodbe (18. 10. 2012) plačala 250,00 EUR na račun pravdnih stroškov in da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tega ni upoštevalo. Ker gre pri izplačilu tega zneska za del pravdnih stroškov, ki so nastali tožeči stranki v tem pravdnem postopku (in ne v predpravdnem) je tudi ta nesporno plačani znesek upoštevati pri končni odločitvi o stroških.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (pod III izreka) spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov 322,14 EUR nadomesti z zneskom 962,43 EUR.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in v zavrnilnem delu (pod II) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki trpita sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod I izreka razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 3.307,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2014 dalje do plačila v roku 15 dni od vročitve sodbe. Pod II izreka je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod III izreka je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 322,14 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti tej sodbi se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe v delu, ki se nanaša na nepremoženjsko škodo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da mu je sodišče prve stopnje odmerilo prenizko odškodnino glede na ugotovitve izvedenca, da je utrpel udarnino v predelu prsnice in zvin vratnega dela hrbtenice in telesne bolečine 7 dni srednje hude in 21 dni lažje, v ledvenem delu hrbtenice pa telesne bolečine in sicer 19 dni srednje ter 14 dni hude, ki se nato zmanjšajo v srednje ter se telo nanje navadi. Še danes pa prestaja stalne bolečine v križu od srednje do lažje stopnje. Trpel pa je tudi številne nevšečnosti zdravljenja, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno povzelo, je pa intenzivnost in trajanje telesnih bolečin prenizko ovrednotilo, moralo bi mu priznati celotni znesek 3.000,00 EUR. Prenizko je upoštevalo tudi prestani in bodoči sekundarni strah, saj že iz mnenja izhaja, da so tožnikove bolečine v križu trajale dlje. Tožnik je še vedno zaskrbljen za izid zdravljenja, kot izhaja iz njegove izpovedbe, saj mu je ortoped pojasnil, da bi pri kakšni močnejši kretnji ali težjem delu, lahko prišlo celo do ohromitve. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati prepričljivo izpovedbo tožnika ter jo ustrezno vrednotiti, upoštevaje sodno prakso ter mu odmeriti celotni vtoževani znesek za strah. Izvedenec je tudi ugotovil, da ima tožnik zmanjšano življenjsko aktivnost na vseh nivojih (pri športnih dejavnostih, gospodinjskih opravilih, službenih opravilih, vožnji z avtomobilom). Tožnik je izpovedal, da ima nenehne težave s hrbtenico, mravljinčenje v nogah in je večkrat utrujen in se stanje nikoli ne bo normaliziralo. Ugotovljena dejstva je sodišče prve stopnje premalo vrednotilo in je upoštevaje načelo individualizacije odškodnin ter enakosti pred zakonom odmerilo bistveno prenizko odškodnino. Moralo bi prisoditi celotni vtoževani znesek za negmotno škodo v višini 7.000,00 EUR, kar narekuje tudi sodna praksa. V zadevah II Ips 325/2005, je za manjši obseg škode (zvin vratne hrbtenice) bilo prisojeno oškodovancu 1.150.000,00 SIT (7 plač), v zadevi II Ips 397/2005 pa je za primerljiv oziroma celo manjši obseg škode bilo prisojeno 1.100.000,00 SIT (7 povprečnih plač), v zadevi II Ips 804/2006 pa je za primerljiv obseg škode bilo prisojeno 1,450.000,00 SIT oziroma 8 povprečnih plač. Ob upoštevanju, da je ob izdaji sodbe bila povprečna mesečna neto plača okoli 1.005,75 EUR je bil tožnik upravičen do odškodnine približno 8.000,00 EUR, zato je njegov zahtevek povsem utemeljen in bi sodišče prve stopnje moralo priznati celotni vtoževani znesek iz naslova odškodnine za negmotno škodo ter mu prisoditi tudi celotne priglašene pravdne stroške. Prav tako pri odmeri stroškov ni upoštevalo, da je toženka del vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo 599,09 EUR izplačala šele po prejemu prvotne sodbe. Po valorizaciji nespornega zneska 3.040,00 EUR in dela odškodnine 599,09 EUR je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je tožnik v pravdi uspel le s 44 %. Tožnik je v pravdi v celoti uspel in bi moralo sodišče upoštevati, da je odločanje o temelju predstavljalo večji del dokaznega postopka. Tožnik predlaga spremembo sodbe v smislu pritožbenih navedb.

3. Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev pod III o pravdnih stroških, ko je sodišče prve stopnje naložilo toženki povrnitev 322,14 EUR pravdnih stroškov. Po prvotni sodbi P 25/2011 je toženka že nakazala 849,09 EUR (559,36 EUR za nepremoženjsko škodo, 39,73 EUR obresti in 250,00 EUR pravdnih stroškov). V ponovnem sojenju pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo že plačanih pravdnih stroškov 250,00 EUR in tudi ni pojasnilo, zakaj plačanega zneska pri medsebojnem pobotanju terjatev iz naslova stroškov ni upoštevalo, s čimer je podana procesna kršitev, saj se sodba v tem delu ne da preizkusiti. Tožena stranka predlaga spremembo sodbe v izpodbijanem stroškovnem delu, podrejeno pa razveljavitev tega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Stranki na nasprotni pritožbi nista odgovorili.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni v stroškovnem delu.

6. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala v prometni nezgodi 15. 11. 2007. Temelj odškodninske obveznosti toženke (ko se slednja pritožuje le zoper stroškovni del), ni več sporen. Po pritožbi tožeče stranke pa je sporna višina odmerjene odškodnine za negmotno škodo. Dejanski obseg nastale nepremoženjske škode v obliki telesnih bolečin in nevšečnosti zdravljenja, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti je razviden iz razlogov sodbe ob povzemanju izpovedbe tožnika, medicinske dokumentacije in posebej ugotovitev izvedenca dr. T.B. (točke 20, 21, 25, 26. 27 in 28) in ni predmet pritožbene graje. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nematerialno škodo po 179. členu OZ sta načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti odškodnine. Načelo individualizacije odškodnine zahteva upoštevanje stopnje intenzivnosti in trajanja bolečin ter strahu, načelo objektivne pogojenosti pa zahteva upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Obe načeli sta bili po mnenju pritožbenega sodišča v zadostni meri upoštevani. Tožnik je v posledici udarnine v prsnico in nihajne poškodbe vratnega dela hrbtenice trpel 7 dni srednje hude in 21 dni lažje bolečine, posredno pa je trpel še bolečine v ledvenem delu hrbtenice, ki so bile ob nezgodi lažje jakosti, nato pa 19 dni srednje jakosti in nadaljnjih 14 dni hude telesne bolečine, nato so se bolečine zmanjševale do srednje in lažje stopnje, ki se občasno pojavljajo tudi v bodoče. Ob upoštevanju še nevšečnosti zdravljenja (2 x urgentna ambulanta, 2 x pregled pri ortopedu, 4 x pri osebnem zdravniku, 2 RTG slikanje, 20 fizioterapij in jemanje tablet) tudi po mnenju pritožbenega sodišča znesek 2.800,00 EUR (od uveljavljanih 3.000,00 EUR) ne predstavlja prenizke odškodnine. Enako velja tudi za odškodnino za strah v znesku 650,00 EUR, ki se je pri tožniku odražal kot hud primarni strah (strah za življenje) le eno minuto, nato pa kot sekundarni strah 7 dni v lažji obliki, predvsem za izid zdravljenja zaradi bolečin v križu. Tudi ugotovljene trajne posledice ne opravičujejo višje odškodnine kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje (1.600,00 EUR od zahtevanih 3.000,00 EUR). Izvedenec ugotavlja, da je zaradi lažjih bolečin v predelu križa tožnik oviran pri opravljanju poklica, gospodinjskih opravilih, vožnji z avtomobilom in športnih aktivnostih, pri čemer izrecno poudarja, da to ne pomeni, da katerekoli dejavnosti nebi mogel več opravljati. Odmerjeni znesek 5.050,00 EUR odškodnine za nematerialno škodo predstavlja v času prvostopnega sojenja pet povprečnih neto plač (v januarju 2011 je znašala ta 1.505,75 EUR). Odškodnina v takšni višini kaže ustrezno sorazmerje z odškodninami v podobnih primerih. Tudi zneski denarne odškodnine za posamezno obliko škode odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Tožnikovo negmotno škodo je namreč uvrstiti med lažje primere.

7. Nasprotna pritožbena izvajanja, da bi sodišče prve stopnje moralo odmeriti odškodnino, ki bi ustrezala 7 povprečnim neto plačam je potrebno zavrniti kot neutemeljena. V zadevah, na katere se sklicuje pritožba je bila sicer odškodnina odmerjena v nekoliko višjem znesku, vendar pa gre za nekatera odstopanja oziroma razlike v obsegu škode. Tako je res v zadevi II Ips 397/2005 oškodovanka prejela 7 povprečnih plač, vendar pa je šlo za večji obseg telesnih bolečin ter tudi za neprimerno obsežnejše in obremenjujoče nevšečnosti zdravljenja (64 dni nošnja ovratnice, 5 x pregledi v kirurški ambulanti, 2 x v nevrološki ambulanti, 10 x pri izbrani zdravnici, 6 x RTG slikanja, tomografija vratne hrbtenice, EMG zgornjih okončin in ultrazvok ter 16 x fizioterapija; strah pa je bil primarni 2 uri, ter 56 dni zmeren strah za izid zdravljenja). Oškodovanec v zadevi II Ips 804/2006 pa je v primerjavi s tožnikom ob primerljivem obsegu prestanih in bodočih telesnih bolečin trpel večji obseg nevšečnosti zdravljenja (hospitalizacija, MG slikanja, nošnje ovratnice, fizioterapija in ambulantni pregledi) ter strahu (primarni in sekundarni strah srednje stopnje 14 dni in lažje stopnje 2 meseca). Po drugi strani pa je npr. bila v zadevi II Ips 1269/2008 oškodovancu za zvin vratne hrbtenice in zvin v predelu prehoda prsno ledvene hrbtenice za primerljivi obseg zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti ter nevšečnosti zdravljenja in nekoliko večji obseg strahu odmerjena odškodnina v višini 3 povprečnih neto plač. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odštelo od odmerjene odškodnine 5.050,00 EUR že plačane zneske na račun te odškodnine oziroma jih upoštevalo v valoriziranem znesku. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje (točka 30, 31) je bilo plačanih 3.040,00 EUR, kar na dan sojenja znaša 3.249,76 EUR, dne 18. 12. 2012 plačani znesek 599,09 pa predstavlja 603,28 EUR na dan sojenja. Tako je na dan prvostopnega sojenja dolžna tožena stranka na račun odškodnine za nematerialno škodo plačati še 2.030,74 EUR. Preostali prisojeni znesek oziroma razlika v prisojenem znesku 1.277,10 EUR pa se nanaša na še neplačani znesek odškodnine za premoženjsko škodo (kar pa ni predmet pritožbenega postopka).

8. Delno je pa je pritrditi pritožbi tožnika, ko graja odločitev o pravdnih stroških. Pri tem sicer neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče šteti, da je uspel glede temelja v celoti ampak je pravdni uspeh šteti v sorazmerju med vtoževano in prisojeno odškodnino. Sodišče prve stopnje je štelo, da je pravdni uspeh tožnika 44 %, ker da od prisojenega zneska predstavlja glavnica le 2.200,18 EUR oziroma, da ta znesek v razmerju do vtoževanih 4.963,22 EUR predstavlja 44 %. V obravnavanem primeru je tožnik uveljavljal odškodnino 3.960,00 EUR in 1.003,22 EUR oziroma skupaj 4.963,22 EUR s pripadki, prisojeni znesek pa je 3.307,84 EUR, kar predstavlja 66,7 % pravdni uspeh tožnika in 33,30 % pravdni uspeh tožene. Priznani stroški tožeče stranke (točka 38) znašajo 2.562,18 EUR, stroški tožene pa 1.491,14 EUR (točka 39), kar ni predmet pritožbene graje. Glede na pravdni uspeh je tožeča stranka upravičena do povrnitve 1.708,97 EUR, toženka pa do povrnitve 469,54 EUR.

9. Pritrditi pa je tudi toženi stranki, ki v svoji pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je toženka po izdaji prve sodbe (18. 10. 2012) plačala 250,00 EUR na račun pravdnih stroškov in da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tega ni upoštevalo. Ker gre pri izplačilu tega zneska za del pravdnih stroškov, ki so nastali tožeči stranki v tem pravdnem postopku (in ne v predpravdnem) je tudi ta nesporno plačani znesek upoštevati pri končni odločitvi o stroških. Glede na zgoraj navedeno, ko je pravdni uspeh tožeče stranke 66,7%, uspeh tožene pa 33,3%, je tožeča stranka upravičena do povrnitve 1.708,97 EUR, tožena pa do povrnitve 496,54 EUR, ob upoštevanju že plačanih 250,00 EUR pa je tako tožena stranka sedaj dolžna povrniti tožeči stranki 962,43 EUR pravdnih stroškov.

10. Pritožbeno sodišče je ob tem, ko ob uradnem preizkusu (člen 350/II ZPP) ni našlo uradno upoštevanih procesnih kršitev o pritožbah odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP in člen 353 ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari ni uspela temveč delno le glede odločitve o stroških, kar predstavlja le manjši pravdni uspeh, tožena stranka je sicer s svojim pritožbenim predlogom o vštetju že plačanih 250,00 EUR stroškov uspela, vendar se to ne odraža v sami odločitvi o stroških, upoštevaje pritožbo tožeče stranke, saj se je obveznost toženke za povrnitev pravdnih stroškov po spremembi stroškovnega dela sodbe v pritožbenem postopku povečala (namesto 322,14 EUR sedaj znaša 962,43 EUR).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia