Jedro

Iz drugega odstavka 14. člena ZOdvT izhaja, da odvetnik lahko prejme nagrade v isti zadevi le enkrat, kar kaže na namen zakonodajalca, da se vzpostavi celovitejši pristop nagrajevanja dela odvetnikov, v katerem se odvetnikove zaključene celote storitev v postopku ne drobijo. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala prav, ko je v skladu s 36. členom ZOdvT tožeči stranki priznala nagrado za enoten postopek in stroške, pri čemer je upoštevala kot vrednost spornega predmeta 62.000,00 EUR (seštevek višin spornega predmeta v zadevi N 100/2012 in pridruženi zadev N 15/2013), tako kot izhajata iz zapisnikov nepravdne zadeve.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe tožene stranke opr. št. Bpp 735/2013 z dne 16. 12. 2013 odmerila nagrado in stroške v skupnem znesku 846,02 EUR (točka I. izreka). Sklenila je, da se višji zahtevek zavrne (točka II. izreka) in da se priznani znesek stroškov izplača iz proračunskih sredstev sodišča in nakaže na transakcijski račun tožeče stranke v roku 30 dni po prejemu računa na sodišče (točka III. izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je bila tožeči stranki z odločbo Bpp 735/2014 z dne 16. 12. 2013 odobrena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji v nepravdnih postopkih, ki sta se vodila pri okrajnem sodišču pod opr. št. N 100/2012 in opr. št. N 15/2013. V zadevi je tožeča stranka dne 26. 8. 2014 predložila stroškovnik in vrnila napotnico ter priglasila stroške nastale v zvezi z izvajanjem brezplačne pravne pomoči. 2. Po določbi šestega odstavka 30. člena ZBPP je za pravno pomoč odvetnik upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Tožeči stranki je v zvezi z opravljeno storitvijo priznala nagrado za postopek po tarf. št. 3100 v znesku 335,40 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3002 v znesku 309,60 EUR ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR. Priznala pa je tudi kilometrino ter DDV.

3. V ostalem delu priglašenih stroškov in nagrade ob upoštevanju 36. člena ZOdvT ni priznala, saj sta se postopka pod opr. št. N 100/2012 in opr. št. N 15/2013 za katera je bila odobrena bpp s sklepom sodnika na naroku dne 27. 2. 2014 združila v enotno obravnavanje in sta se odtlej vodila pod enotno opr. št. N 100/2012. Glede na navedeno se nagrada odvetniku prizna le enkrat. 4. Tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep tožene stranke. Po tem, ko povzame potek celotnega postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči ter vsebino izpodbijanega sklepa, navaja, da ji tožena stranka ni priznala nagrade za postopek, nagrade za narok ter izdatke v zadevi opr. št. N 15/2013 z obrazložitvijo, da nagrade ni priznala zato, ker sta se postopka, ki sta se vodila pod opr. št. N 100/2012 in opr. št. N 15/2013 s sklepom sodnika na naroku dne 27. 2. 2014 združila v enotno obravnavanje in sta se odtlej vodila enotno pod opr. št. N 100/2012. Z navedeno odločitvijo se tožeča stranka ne strinja, ker meni, da je razen stroškov in nagrade, ki so ji bili priznani z izpodbijanim sklepom upravičena tudi do nagrade in stroškov v zadevi N 15/2013 in sicer do nagrade v znesku 55,90 EUR, nagrade za narok v znesku 51,60 EUR ter izdatke v znesku 20,00 EUR. Prosilki A.A. je bila odobrena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v dveh nepravdnih postopkih. V nepravdnem postopku N 15/2013 je bil opravljen narok dne 23. 1. 2014. Sodišče pa je spisa N 100/2012 in N 15/2013 združilo v enotno obravnavanje šele na drugem naroku, zato po mnenju tožeče stranke tožena stranka ni pravilno štela, da se v nepravdnem postopku pod opr. št. N 15/2013 ne prizna nagrada. Sodišču predlaga, da ji dodatno prizna še stroške zastopanja v bruto višini 155,55 EUR ter ji povrne stroške postopka.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z odločbo Bpp 735/2013 z 16. 12. 2013 v zadevah Okrajnega sodišča v Sežani opr. št. N 100/2012 in opr. št. N 15/2013 od dne 15. 11. 2013 za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči A.A., ki se je nepravdne zadeve udeleževala kot nasprotna udeleženka, določena tožeča stranka. V zadevi tudi ni sporno, da sta se postopka, ki sta se vodila pod opr. št. N 100/2012 zaradi predloga za delitev solastnine (Ptco 61.300, 00 EUR) in N 15/2013 zaradi predloga za delitev solastnine (ptco 700,00 EUR), za katero je bila odobrena bpp, s sklepom sodnika na naroku dne 27. 2. 2014 združila v enotno obravnavanje in sta se odtlej vodila pod enotno opravilno številko N 100/2012. 8. V zadevi je sporno, ali gre tožeči stranki v zadevi posebna nagrada za postopek pod opr. št. N 15/2013, ki se je združil s postopkom opr. št. N 100/2012 v enotno obravnavanje. Iz drugega odstavka 14. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) izhaja, da odvetnik lahko prejme nagrade v isti zadevi le enkrat, kar kaže na namen zakonodajalca, da se vzpostavi celovitejši pristop nagrajevanja dela odvetnikov, v katerem se odvetnikove zaključene celote storitev v postopku ne drobijo. Glede na navedeno je tudi po mnenju sodišča tožena stranka ravnala prav, ko je v skladu s 36. členom ZOdvT tožeči stranki priznala nagrado za enoten postopek in stroške, pri čemer je upoštevala kot vrednost spornega predmeta 62.000,00 EUR (seštevek višin spornega predmeta v zadevi N 100/2012 in pridruženi zadev N 15/2013), tako kot izhajata iz zapisnikov nepravdne zadeve.

9. Glede na navedeno je ugovor tožeče stranke o napačni uporabi materialnega prava neutemeljen. V ostalem delu sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev izpodbijane odločbe.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka:

11. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.