Jedro

Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnini nad dolžnikom začet stečaj, to ni ovira za zaznambo le-tega v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu In 13/2008 z dne 01.02.2008 pri nepremičninah parc. št. 163/4 in 165/1, vpisanih v vl. št. ..., k. o. G., last E. d. o. o., zaznamovalo izvršbo in vknjižilo hipoteko v korist upnika B., d. o. o., K. za denarno terjatev v znesku 4.540,87 EUR s pripadki.

(2) Zoper sklep se po svojem pooblaščencu brez navedbe pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in kasnejše spremembe; ZPP) pritožuje dolžnik. Opozarja, da se je s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 80/2007 z dne 02.04.2008 nad njim začel stečajni postopek in da zato izvršilnega postopka ni več dopustno voditi. Ta je bil z dnem stečajnega postopka po samem zakonu prekinjen, v zgolj ugotovitvenem sklepu o prekinitvi pa bo moralo sodišče razveljaviti že opravljena izvršilna dejanja. Meni, da za vpis na podlagi sklepa o izvršbi ni več pravne podlage in da je upnik to terjatev prijavil v stečajnem postopku, kjer mu je bila priznana, zato ta nima več pravnega interesa za tek izvršilnega postopka. V potrditev svojih navedb prilaga sklep o začetku stečajnega postopka in seznam preizkušenih terjatev. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

(3) Upnik na pritožbo ni odgovoril. (4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, in sicer na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je potrebno priložiti tudi sklep. Z zaznambo izvršbe hkrati dovoli tudi vknjižbo hipoteke (86 - 88. člen Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03; ZZK-1), o vpisu pa odloča po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. člen ZZK-1). Ta se je začel s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino - sklep o izvršbi, na podlagi katerega odloča o vpisu (1. odstavek 133. člena ZZK-1), kar je bilo 13. 3. 2008, ko je bila vpisana tudi plomba po 135. členu ZZK-1. Od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep, učinkujeta tudi zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke (5. člen ZZK-1).

(6) Drži sicer, da je bil nad dolžnikom 2. 8. 2008 začet stečajni postopek, katerega pravne posledice (od oklica dalje) se raztezajo tudi na že začete izvršilne postopke – ti se po samem zakonu prekinejo (2. odstavek 111. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji, Ur. l. RS, št. 67/1993 s spremembami; ZPPSL), kar pa ne velja za predmetni zemljiškoknjižni postopek. Zaznambo izvršbe kot izvršilno dejanje izvršbe na nepremičnino (167. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami; ZIZ) je (pred prekinitvijo izvršilnega postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka) odredilo že izvršilno sodišče, zemljiškoknjižno sodišče pa odloča o dovoljenosti vpisa glede na stanje v zemljiški knjigi ob začetku zemljiškoknjižnega postopka. Zaznamba sklepa in vknjižba hipoteke namreč nista samostojni dejanji izvršbe. Skladno s tem pa je predmetni vpis dovoljen, ne glede na to, kaj se je (ali bo) pozneje zgodilo v izvršilnem in stečajnem postopku. Ali je bila upnikova terjatev priznana ali ne, zato ni pomembno. Če se izvršilni postopek ustavi, zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (90. člen ZZK-1).

(7) Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).