Jedro

V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) spremeni tako, da se zavrne podredni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 3.500,00 EUR, v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti stroške postopka.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se spremeni četrti odstavek prvostopenjske odločbe tožene stranke št. ... z dne 27. 7. 2011 tako, da se višje odmerjena pokojnina izplačuje od 15. 11. 2008 in ne od 1. 7. 2011, kot je odločila tožena stranka. V II. točki izreka je ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati odškodnino v znesku 3.500,00 EUR, v 15 dneh, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je tudi naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 399,48 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (III. točka izreka).

Zoper ugoditveni del (II. in III. točka izreka) prvostopenjske sodbe se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnje spremembe) pritožila tožena stranka in predlagala, da jo sodišče druge stopnje v tem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Izdaja odločbe z višjo, pravilno odmerjeno starostno pokojnino v postopku obnove ne pomeni, da je tožena stranka ravnala protipravno. Vsake nepravilnosti pri odpravljeni ali razveljavljeni odločbi ni mogoče enačiti s protipravnostjo, kot eno izmed predpostavk za odškodninsko odgovornost. Morebitnemu nepravilnemu odločanju v upravnem postopku je namenjen sistem pravnih sredstev, kar je tožena stranka navajala na prvem naroku za glavno obravnavo. Podlaga za odškodninsko odgovornost je lahko samovoljno in arbitrarno ravnanje, kot je odločilo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 64/2008, Ustavno sodišče pa v sklepu, opr. št. Up 200/2000 ter Višje delovno in socialno sodišče v sodbi, opr. št. Psp 23/2012 z dne 20. 1. 2012. Referentka, ki je odločala o pravici do starostne pokojnine ni namerno kršila tožničinih pravic in tožnica tudi ni navedla nobenih dejstev, v čem je bilo delo referentke protipravno. Sodišče prve stopnje se je neutemeljeno sklicevalo na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 645/2009, kjer gre za drugačno vprašanje, sodišče je nedopustno ravnanje upravnega organa ocenilo glede na dejstvo, da je bil postopek nezakonito prekinjen, tožnik pa ni imel na razpolago učinkovitega pravnega sredstva. Zaslišani revizor ni pojasnil, kolikokrat se je srečal s specifičnimi primeri, kot je bil obravnavani in povedal, da ni običajno, da bi se tovrstne zadeve posredovale revizorju matične evidence. Prvostopenjsko sodišče je zmotno zaključilo, da ob upoštevanju običajnih pravil služb in potrebne skrbnosti tožnici pokojnina ne bi bila nepravilno odmerjena. Zmotno je tudi upoštevalo kot materialnopravno podlago 276. člen ZPIZ-1. Ker tožnica zneska zahtevane odškodnine 3.500,00 EUR ni specificirala in ni navedla kaj obsega, se sodbe v tem delu ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka. Zaradi neutemeljenosti zahtevka tožena stranka ni dolžna plačati stroškov postopka oziroma se jih lahko prizna le glede na delni uspeh v sporu.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka navaja, da je priznanje odškodnine posledica premalo skrbnega dela referentke. Informacijska tehnologija, s katero razpolaga tožena stranka, bi ob pravilni uporabi takšne nepravilnosti morala preprečiti. Referentka svoje odločitve ni preverila z vpogledom v obrazec M1/M2, ki ga je ob odločanju o zadevi imela na razpolago. Kot zavod z javnimi pooblastili mora tožena stranka zagotoviti potek delovnega procesa tako, da ne prihaja do napak. Možnost odprave napak s pravnimi sredstvi je le formalnost, ker večina zavarovancev nima ustreznega znanja, da bi lahko preverila pravilnost izračuna pokojninske osnove in pokojnine. Pritožnica v teku postopka ni ugovarjala višini podrednega zahtevka, zato so vse navedbe v zvezi z višino v tem postopku nove in jih v pritožbenem postopku ni dopustno upoštevati. Tožnica je z zahtevkom v celoti uspela, zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške. Zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno pa je glede odškodninske odgovornosti tožene stranke uporabilo materialno pravo.

Podlaga za odškodninsko odgovornost po določbah Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo) je povzročitev nedopustne oz. protipravne škode, pri čemer se povzročitelj razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen OZ). V ravnanju tožene stranke, ko je tožeči stranki s prvo odločbo z dne 8. 1. 2009 od 15. 11. 2008 dalje priznala pravico do starostne pokojnine, ob upoštevanju zbranih podatkov, niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, čeprav ni bilo upoštevano, da je bila tožnica po prijavi v zavarovanje od 8. 10. 2008 do 14. 11. 2008, kot oseba, ki opravlja samostojno kmetijsko dejavnost in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje iz druge alineje prvega odstavka 16. člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo z nadaljnjimi spremembami), zavarovana za širši obseg pravic v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazcev kot prilogo Pravilnika o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 45/2005 s spremembami). Toženi stranki in njenim organom, v skladu z uveljavljeno sodno prakso, v zvezi s postopkom in odločitvijo o pravici tožnice do starostne pokojnine, ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost. Protipravnost ravnanja, ki povzroči pravno priznano škodo, je po prvem odstavku 276. člena ZPIZ-1 v zvezi z določbami 147. in 148. člen OZ o odgovornosti za delavce in organe, temeljni pogoj za ugotovitev odškodninske odgovornosti zavoda.

Nesporno je odločba tožene stranke o pravici do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje z dne 8. 1. 2009 postala dokončna in pravnomočna. Vrhovno sodišče RS je v sodbi, opr. št. VIII Ips 103/2009 z dne 15. 2. 2011 zavzelo stališče, da pravnomočnost izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju. Na pravnomočnost so vezane tako stranke, kot sodišče. Pravnomočnost ozdravi napake, ki so se pri izdaji odločbe morebiti zgodile. Glede na učinke pravnomočnosti se šteje, da je šla tožnici od 15. 11. 2008 dalje starostna pokojnina v višini, kot ji je bila določena z omenjeno dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke z rednimi uskladitvami, od 1. 7. 2011 dalje pa pokojnina v višini, kot je bila določena z odločbo z dne 27. 7. 2011, izdano v obnovi postopka, ki je z navedenim dnem zaradi razveljavitve nadomestila prej izdano odločbo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v takšnem primeru stranka ni upravičena do višjih izplačil iz naslova plačila odškodnine, niti iz naslova neupravičene obogatitve tožene stranke, ker se šteje, da do pravno priznanega prikrajšanja v smislu pravno priznane škode oziroma pravno priznane neupravičene obogatitve ali do protipravnega ravnanja tožene stranka v zvezi s tem, ni prišlo. Na protipravnost, kot bistveni element odškodninske odgovornosti, se po mnenju teorije in po stališču sodne prakse (na primer sodbi Vrhovnega sodišča, opr. št. VIII Ips 165/2004 z dne 21. 12. 2004 in opr. št. II Ips 509/2000 z dne 17. 5. 2001) ne more sklicevati stranka, ki bi lahko izrabila ustrezna pravna sredstva, pa jih ni. O vprašanju protipravnosti ter odškodninske odgovornosti zavoda pri odločanju o pravicah zavarovancev je zavzelo stališče v več odločbah Višje delovno in socialno sodišče. Na primer v sodbi opr. št. Psp 567/2008 z dne 29. 10. 2008 ugotavlja, da je v primeru, ko zoper posamični upravni akt ni vložena pritožba, pretrgana vzročna zveza, kar pomeni, da stranki ni nastala pravno priznana nedopustna škoda. Opozorilo je na odločitev Vrhovnega sodišče v zadevi opr. št. II Ips 149/2002 z dne 5. 12. 2002, da delovanje pristojnega organa v skladu s pooblastili na podlagi zakona, čeprav kasneje razveljavljeno ali spremenjeno, ne pomeni protipravnega dejanja in tako tudi ni odškodninske odgovornosti.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek, da ji je toženec dolžan plačati odškodnino v znesku 3.500,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zaradi zavrnitve tudi podrednega zahtevka je potrebno spremeniti odločitev o plačilu stroškov postopka. Ker tožnica z zahtevkom za plačilo odškodnine ni uspela, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP, sama nosi svoje stroške postopka.

Glede na neuspeh v sporu je sodišče druge stopnje na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP sklenilo, da stroške odgovora na pritožbo nosi tožeča stranka sama.