Jedro

Če dedna izjava ni odraz prave volje tistega, ki jo je podal, oziroma je obremenjena z napakami volje (sila, grožnja, prevara, zmota), je izpodbojna. Kadar med dediči ni spora o tem, da določena dedna izjava ni odraz prave volje dediča, jo lahko po izvedenem postopku z dokazovanjem po pravilih ZPP razveljavi že zapuščinsko sodišče. Če pa so dejstva o napakah volje pri podaji dedne izjave med dediči sporna, je potrebna napotitev na pravdo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Oporočni dedič B. P. sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem zapustniku (tč. I. izreka). Za dediča zapuščine na podlagi oporoke je razglasilo B. P. do celotne zapuščine po ugotovitvi, da so zakoniti dediči poroko priznali ter izjavili, da nujnega deleža ne uveljavljajo. Odločilo je še, da bo zemljiškoknjižna izvedba opravljena po uradni dolžnosti. V razlogih sklepa je pojasnilo, da ni upoštevalo predloga zapustnikove izvenzakonske partnerice – zakonite dedinje J. T. za razpis novega naroka za sklenitev dednega dogovora z oporočnim dedičem niti njenega preklica izjave o odpovedi nujnemu deležu, ker so dedne izjave nepreklicne (138. člen Zakona o dedovanju – ZD) in ker odpoved dediščini ne more biti delna ali pogojna (prvi odstavek 136. člena ZD).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo zakonita dedinja J. T. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je z zapustnikom živela v izvenzakonski skupnosti več kot 3 leta, mu nudila vso pomoč in investirala svoja finančna sredstva v obnovo in vzdrževanje njegove hiše. Kot prava neuka oseba se pred zapuščinsko obravnavo ni z nikomer posvetovala. Vse to in zmedenost je botrovala njeni tedanji odločitvi. Z dedičem je želela skleniti dogovor, da bi nekaj časa lahko ostala v zapustnikovi stanovanjski hiši. Po obravnavi je dedič obrnil ploščo in zahteval takojšnjo izselitev. Z odpovedjo pravici do nujnega deleža ni bila izražena njena prava in resnična volja. Izjavo je podala v zmoti. Sodišče je pred izdajo izjave ni opozorilo na pravice v postopku in na nepreklicnost izjave, kar je razvidno iz zapisnika z dne 13. 6. 2013. Zato je predlagala razpis novega naroka. Pričakovala je pisno vabilo, saj sta bila naroka za 10. 9. 2013 in 1. 10. 2013 razpisana le zaradi dediča V. P. Vodenje postopka z zavrnitvijo novega naroka za zapuščinsko obravnavo predstavlja bistveno kršitev postopka. Napačno je uporabljeno materialnopravno pravilo drugega odstavka 138. člena ZD. Če je sodišče ni hotelo razumeti, s pritožbo ponovno zahteva razveljavitev svoje dedne izjave z dne 13. 6. 2013, ker je bila dana v zmoti.

3. Pritožba je bila vročena oporočnemu in zakonitim dedičem. Oporočni dedič v odgovoru na pritožbo opisuje potek zapuščinskega postopka, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša pritožbene stroške. Zakonita dediča D. P. in R. B. pritožbi nasprotujeta in predlagata njuno zavrnitev. V.P. na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Ugotovitev sodišča, da je pritožnica na zapuščinski obravnavi 13. 6. 2013 podala izjavo o odpovedi nujnemu deležu, je pravilna in je pritožnica ne izpodbija. Opozarja pa, da na nepreklicnost svoje dedne izjave ni bila opozorjena, preden jo je podala, kar potrjujejo podatki spisa. Iz zapisnika na red. št. 10 izhaja, da so bili dediči opozorjeni na nepreklicnost dednih izjav potem, ko so bile že podane. Njenih nadaljnjih pisnih predlogov (z dne 9. 9. 2013 – red. št. 48 in z dne 30. 9. 2013 – red. št. 56) sodišče ni upoštevalo. Osredotočilo se je na njeno izjavo o preklicu izjave o odpovedi pravice do nujnega deleža, prezrlo pa nadaljnjo izjavo, da je bila njena izjava z dne 13. 6. 2013 dana v zmoti.

6. Drži, da se izjave o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine ne more preklicati. Dedna izjava je namreč izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje dediča o sprejemu dediščine ali o odpovedi dediščini. Veljavna je, če ni delna ali pogojna, če ni omejena z rokom ali bremenom in če je bila podana brez napak volje. Če pa je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, ki jo je že na prvi stopnji zatrjevala pritožnica, lahko dedič, ki je tako izjavo podal, zahteva njeno razveljavitev (drugi odstavek 138. člena ZD).

7. Sodišče se do tega dela izjave pritožnice v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Z drugimi dediči tudi ni ugotavljalo, ali so dejstva v zvezi z zatrjevano zmoto pritožnice med njimi sporna. Na zapuščinski obravnavi 10. 9. 2013 je njen dopis sicer vpogledalo, vendar zgolj ugotovilo, da zasleduje razveljavitev dedne izjave, kar glede na nepreklicnost dednih izjav ni dopustno. Če dedna izjava ni odraz prave volje tistega, ki jo je podal, oziroma je obremenjena z napakami volje (sila, grožnja, prevara, zmota), je izpodbojna. Kadar med dediči ni spora o tem, da določena dedna izjava ni odraz prave volje dediča, jo lahko po izvedenem postopku z dokazovanjem po pravilih ZPP razveljavi že zapuščinsko sodišče. Če pa so dejstva o napakah volje pri podaji dedne izjave med dediči sporna, je potrebna napotitev na pravdo (5. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Pri zatrjevanju neveljavnosti dedne izjave o odpovedi dediščini zaradi napak volje se na pravdo na podlagi drugega odstavka 138. člena ZD napoti tistega, ki zahteva razveljavitev izjave. Tožbo z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti dedne izjave bo na primer vložil nujni dedič zoper oporočnega dediča in preostale nujne dediče, ki uveljavljajo nujni delež (primerjaj dr. Ana Božič Penko: Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravosodni bilten 2/2003, stran 112).

8. Ker se v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje do zatrjevane zmote zakonite dedinje pri podaji dedne izjave o odpovedi nujnemu deležu ni opredelilo niti v zvezi s tem ni ugotavljalo, ali gre med dediči za sporna ali nesporna dejstva, je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. člena ZD). V njem naj z dediči ugotovi, ali je bila izjava pritožnice res dana v zmoti. Če med njimi ne bo spora o dejstvih, ki bi dokazovala njeno zmoto, bo lahko samo izdalo sklep o razveljavitvi njene izjave in ji dalo možnost za novo dedno izjavo. Če pa bo spor o omenjenih dejstvih, bo moralo zapuščinski postopek prekiniti in pritožnico napotiti na pravdo (5. točka drugega odstavka 210. člena ZD).

9. Oporočni dedič je priglasil stroške za odgovor na pritožbo. Na podlagi prvega odstavka 174. člena ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med zapuščinskim postopkom ali zaradi postopka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da oporočni dedič sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.