Jedro

Če pa je storilcu določena obveznost udeležbe v programu zdravljenja odvisnosti, mora sodišče v izreku sklepa določiti tudi roke, v katerih je izvajalec dolžan obvestiti sodišče o poteku in uspešnosti izvajanja programa.

Izrek sklepa prvostopnega sodišča opr. št. EPVD 32/2013 z dne 4. 12. 2013 pa je bil ohlapen, saj je z njima (med drugim) storilcu bilo naloženo, da se mora v času preizkusne dobe 24 mesecev udeležiti programa zdravljenja odvisnosti in da mora izvajalec programa sodišče v tej preizkusni dobi o poteku in uspešnosti zdravljenja obveščati. Naložena obveznost izvajalski organizaciji iz določbe osmega odstavka člena 202 d ZP-1 iz takega izreka ne izhaja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. EPVD 32/2013 z dne 4. 12. 2013 preklicalo. Posledično je storilcu naložilo v plačilo še sodno takso v znesku 30,00 EUR.

2. Tako odločitev s pravočasno pritožbo napada storilčeva zagovornica in uveljavlja pritožbene razloge napačno uporabo materialnega prava, nepopolno in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, prav tako pa uveljavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se izpodbijani sklep odpravi oziroma, da se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pregled spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb in uradnega preizkusa napadenega sklepa (člen 159 ZP-1) pokaže, da držijo navedbe v izpodbijanem sklepu o tem, da je prvostopno sodišče (takrat še Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah) s sklepom opr. št. EPVD 32/2013 z dne 29. 3. 2013 (ta sklep je postal pravnomočen 5. 6. 2013) storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile v storilčevo vozniško dovoljenje vpisane na dan 23. 1. 2013. Nato je sledilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (v tem postopku je storilca celo neposredno zaslišalo) in mu s sklepom opr. št. EPVD 32/2013 z dne 4. 12. 2013 odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pravilno povzema pritožba izrek tega sklepa v svojih navedbah in pri tem opozarja, da je storilcu bilo naloženo, da se v času preizkusne dobe (24 mesecev) mora udeležiti programa zdravljenja odvisnosti, izvajalec programa pa mora sodišče v preizkusni dobi obveščati o poteku uspešnosti zdravljenja. Nato je sicer prvostopno sodišče s sklepom opr. št. EPVD 32/2013 z dne 30. 1. 2013 storilcu že preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker le-ta v roku 15 dni po pravnomočnosti navedenega sklepa prvostopnemu sodišču ni predložil ustreznega dokazila o vključitvi v ustrezen program za zdravljenje odvisnosti. Vendar pa je takšen sklep pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. EPVD 11/2014 z dne 11. 3. 2014 razveljavilo. Nato pa je prvostopno sodišče s strani storilčeve zagovornice dne 14. 4. 2014 sprejelo dokazilo o vključitvi storilca v program zdravljenja odvisnosti. V nadaljevanju je prvostopno sodišče z dopisom z dne 26. 9. 2014 izvajalcu zdravljenja odvisnosti - Psihiatrični bolnišnici … vročilo sklep prvostopnega sodišča opr. št. EPVD 32/2013 z dne 4. 12. 2013 (dotlej še ta sklep izvajalcu ni bil vročen!), istočasno pa ga je s tem dopisom opozorilo, da mora v skladu z osmim odstavkom člena 202 d ZP-1 sodišče obveščati o poteku in uspešnosti zdravljenja v času preizkusne dobe. V konkretnem primeru je bilo izvajalski organizaciji naloženo, da obvešča sodišče o uspešnosti zdravljenja v roku 8 dni po prejemu dopisa, nato pa še vsake štiri (4) mesece. Tak sklep je izvajalska organizacija - Psihiatrična bolnišnica … prejela 2. oktobra 2014 in že 9. 10. 2014 poročala, da je storilec pričel (šele) z obravnavo v njihovi alkohološki ambulanti, kar pomeni, da bo njegov tretma zdravljenja potekal vsaj dve leti in bo zajemal redno tedensko obiskovanje kluba AA ter redno kontrolo pri izvajalcu (Psihiatrični bolnišnici …).

5. Gornji podatki pokažejo, da v naloženem roku vsake štiri mesece izvajalska organizacija sodišča očitno ni obveščala o poteku zdravljenja odvisnosti, zato je prvostopno sodišče z dopisom z dne 2. 3. 2015 (l. št. 67) Psihiatrično bolnišnico … pozvalo k poročanju o tem, kako poteka zdravljenje storilčeve odvisnosti, saj izvajalec v roku, ki mu je bil naložen, takega obvestila sodišču ni dostavil. Nato je sodišče prejelo dopis izvajalske ustanove (l. št. 68), iz katere pa izhaja, da se je storilec zglasil pri izvajalski organizaciji (dežurni ambulanti Bolnišnice …) 9. 4. 2014 in se je tudi prijavil na hospitalno zdravljenje SOA. 28. 5. 2014 in 23. 7. 2014 se je udeležil rednih ambulantnih pregledov, vmes se je odločil, da se ne bo udeležil hospitalnega zdravljenja, temveč bo redno tedensko obiskoval klub AA v S. K.. 24. 9. 2014 je bil zaradi odsotnosti terapevtke prenaročen na 12. 11. 2014. Za naslednji obisk je dobil datum 7. 1. 2015, se tega dne opravičil in prišel 4. 2. 2015. V alkohološki ambulanti se je tako zglasil štirikrat. Kot razlog za vmesne odsotnosti je navajal delo v tujini, zaključek izvajalske organizacije pa je, da se pacient ni še niti dobro pričel zdraviti zaradi odvisnosti, ambulantno zdravljenje pa traja približno dve leti z rednimi tedenskimi obiski kluba AA.

6. Na podlagi takih ugotovitev je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, ko je povzelo gornje podatke zaključilo, da storilec v obdobju skoraj leta dni, kar je bil prvič obravnavan v dežurni alkohološki ambulanti, z zdravljenjem še niti ni pričel. Ambulantnih pregledov se ne udeležuje redno, prav tako ne redno sestankov kluba AA (anonimnih alkoholikov), odklanja pa tudi hospitalni način zdravljenja, zato je sklenilo, da so podani pogoji v skladu z drugim odstavkom člena 202 e ZP-1 za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Tako odločitev utemeljeno napada pritožnik, ki izpostavlja, da je prvostopno sodišče poslovalo v nasprotju s svojo odločitvijo v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja opr. št. EPVD 32/2013 z dne 4. 12. 2013. V tem sklepu mu je namreč bilo naloženo, da se mora v času preizkusne dobe 24 mesecev udeležiti programa zdravljenja odvisnosti. Iz tega sklepa pa ne izhaja, kakšen mora biti rezultat zdravljenja po enem letu od rešitve tega sklepa. Zato v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izrek izpodbijanega sklepa za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj storilcu z nobenim sklepom ni bilo naloženo, da mora v roku enega leta storiti vse to, kar se od njega zahteva v navedenem sklepu, niti ni bil s takim sklepom opozorjen na posledice, če v roku enega leta ne bo storil, kar sodišče sedaj v napadenem sklepu ugotavlja. Zato je ugotovitev in zaključek prvostopnega sodišča, da storilec ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zdravljenjem odvisnosti, nezakonit, pri čemer pritožba izpostavlja, da se storilec res nekaterih terminov pri izvajalski organizaciji ni udeležil zaradi službenih obveznosti, kar je tudi ustrezno argumentiral, vsekakor pa se storilec na vabila izvajalske organizacije odziva, čeprav ima službene obveznosti (zaposlen je v U. d.d., že 20 let za nedoločen čas) in opravlja delo montaže in servisa po celem svetu. Take pritožbene navedbe so utemeljene.

8. Iz določbe šestega odstavka člena 202 d ZP-1 izhaja, da v sklepu (izreku le-tega!), s katerim se ugodi storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora sodišče (med drugim) navesti čas trajanja preizkusne dobe in obveznosti po tem zakonu in po ZVoz o voznikih, ki jih mora storilec prekrška izpolniti in tudi rok za predložitev dokazil o izpolnitvi teh obveznosti. V obrazložitvi sklepa pa mora sodišče navesti razloge za odložitev in za določitev posameznih obveznosti. Istočasno pa mora biti storilec poučen o posledicah, če v roku ne izpolni določenih obveznosti. Iz določbe osmega odstavka tega istega zakonitega določila pa še izhaja, da mora sodišče v izreku takega sklepa naložiti storilcu tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od 15 dni od pravnomočnosti takega sklepa oziroma prejema le-tega, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen progam z navedbo imena in naslova izvajalska pooblaščenega po Zakonu o voznikih. Tako dokazilo je storilec v obravnavanem primeru po svoji zagovornici tudi predložil. Po prejemu takega dokazila pa sodišče sklep vroči izvajalcu programa, ki je dolžan sodišču posredovati potrdilo o opravljenem programu oziroma obvestilo, če se storilec programa ne udeleži. Če pa je storilcu določena obveznost udeležbe v programu zdravljenja odvisnosti (kot je bilo v obravnavanem primeru), pa mora sodišče v izreku sklepa določiti tudi roke, v katerih je izvajalec dolžan obvestiti sodišče o poteku in uspešnosti izvajanja programa.

9. Kot pokažejo gornje ugotovitve v zvezi s poslovanjem prvostopnega sodišča v obravnavani zadevi ima pritožba prav, da je bil izrek sklepa prvostopnega sodišča opr. št. EPVD 32/2013 z dne 4. 12. 2013 ohlapen v točkah II) in III), saj je z njima (med drugim) storilcu bilo naloženo, da se mora v času preizkusne dobe 24 mesecev udeležiti programa zdravljenja odvisnosti in da mora izvajalec programa sodišče v tej preizkusni dobi o poteku in uspešnosti zdravljenja obveščati. Naložena obveznost izvajalski organizaciji iz določbe osmega odstavka člena 202 d ZP-1 iz takega izreka ne izhaja. Tako pomanjkljivost je prvostopno sodišče očitno zaznalo šele 26. 9. 2014, ko je (zgolj) z dopisom izvajalsko organizacijo pozvalo, da vsake štiri mesece sodišče obvešča o uspešnosti zdravljenja storilca glede odvisnosti. Zato ima pritožba prav, da ker te obveznosti izvajalski organizaciji niso bile naložene že z navedenim sklepom (ki je v tem delu pomanjkljiv), storilca tudi ne morejo doleteti posledice - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga je tudi po oceni pritožbenega sodišča, kar pravilno izpostavlja pritožba, preuranjeno sprejelo prvostopno sodišče, ki je tako napačno uporabilo določbo osmega odstavka člena 202 d ZP-1 v zvezi z določbo drugega odstavka člena 202 e ZP-1, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in ob smiselni uporabi določbe osmega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijani sklep razveljaviti.

10. Prvostopno sodišče bo znova moralo ob že doslej sprejetih (in pravnomočnih) odločitvah ugotavljati, ali storilec in izvajalska organizacija izpolnjujeta vse naložene obveznosti s sklepom prvostopnega sodišča opr. št. EPVD 32/2013 z dne 4. 12. 2013, pri čemer je izpostaviti, da je ključnega pomena v tem sklepu storilčeva obveznost (točka II. tega sklepa) o tem, da se mora v času preizkusne dobe 24 mesecev udeležiti programa zdravljenja odvisnosti. O tem, kako redno izpolnjuje storilec obveznosti, ki se nanašajo na zdravljenje odvisnosti bo moralo prvostopno sodišče temeljito analizirati tudi aktivnosti izvajalske organizacije, ki sicer v svojem dopisu z dne 17. 3. 2015 ne oporeka temu, da se storilec posameznih terminov ambulantnih pregledov udeležuje, nekatere izostanke pa opravičuje. Pri čemer je potrebno izpostaviti, da je ključnega pomena zdravljenje odvisnosti v izvajalski organizaciji, medtem, ko zdravljenje in aktivnosti v klubu AA lahko potekajo le sočasno. Prav tako so zaključki izvajalske organizacije o tem, da se pacient ni še niti dobro pričel zdraviti nekonkretizirani, zato bo izvajalska organizacija dinamiko zdravljenja odvisnosti (pogostost razpisanih ambulantnih pregledov) morala posebej pojasniti. Sodišče prve stopnje pa bo ob morebitni vnovični presoji glede podlage za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zlasti glede njegovih zadržkov v zvezi z opravljanjem službenih obveznosti moralo poslovati tudi v skladu z določbo petega odstavka člena 202 d ZP-1, ki v takih primerih omogoča tudi razpis naroka, na katerem lahko storilec pojasni vse okoliščine v zvezi z obravnavanim primerom. Hkrati pa bo resnost storilčevih zadržkov v zvezi s službenimi obveznostmi glede udeležbe v rednih ambulantnih pregledih v Psihiatrični bolnišnici … lahko preverilo tudi pri storilčevem delodajalcu. Le tako temeljito izveden postopek bo lahko pokazal, ali storilec zavestno in hote ignorira naložene obveznosti v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.