Jedro

Če je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, bi moralo postopati v skladu z 28. členom ZVEtL-1 in zagotoviti spremembo elaborata. Odločilnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb ne more odpravljati s sklicevanjem na očitno pomoto s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, prvostopenjski sklep se v izpodbijanem delu (V. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom med ostalim ugotovilo, da na stavbi z identifikacijsko številko 1745, k.o. X, stoječi na zemljiških parcelah 1697/1 in 1697/2 iste k.o., na naslovu P. 51 in 53 obstoji etažna lastnina (I. točka izreka). Da sta kot splošna skupna dela stavbe v zemljiški knjigi že vpisani zemljiški parceli št. 1697/1 in 1697/2, k.o. X kot pripadajoče zemljišče k stavbi v obsegu zemljišča pod stavbo (II. točka izreka). Na splošnih skupnih delih je ugotovilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, razvidnih iz III. točke izreka. Ugotovilo je, kateri v zemljiško knjigo vpisani posamezni deli stavbe so dejansko posebni skupni deli stavbe, ki služijo določenim posameznim delom stavbe (IV. točka izreka). Ugotovilo, da je v zemljiško knjigo vpisani del stavbe z ID znakom 0000-1745-50 splošni skupni del več stavb, ki je v skupni lasti vseh vsakokratnih etažnih lastnikov stavb z ID znaki 0000-1734, 0000-1745, 0000-1750 in 0000-1751 (V. točka izreka). Odločilo, da se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine II N 260/2017 z učinkom od 7. 6. 2017 (VI. točka izreka). Odločilo, da se ohranijo vse pravice oziroma vsa bremena, ustanovljena pri že vpisanih posameznih delih stavbe v vrstnem redu bodisi pred bodisi po vpisu zaznambe tega postopka in se s tem sklepom vanje ne posega (VII. točka izreka).

2. Zoper V. točko izreka izpodbijanega sklepa se pritožuje prva udeleženka, to je Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe P. 53. Uveljavlja pritožbene razloge po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ter zatrjuje obstoj bistvenih kršitev določb postopka ter napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da ni sporno, da je predmetni del stavbe z ID znakom – 50 skupni del, sporno pa je, za kakšen skupni del gre; za splošni skupni del tu obravnavane stavbe, za posebni skupni del zgolj nekaterih delov obravnave stavbe ali za skupni del štirih stavb. Ne v katastru ne v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb ne v odločbi o vpisu stavbe v kataster stavb prostor z ID znakom 50 ni opredeljen kot prostor, ki bi bil v skupni uporabi etažnih lastnikov štirih stavb, kot je zmotno štelo prvostopenjsko sodišče. V popisu lastnikov delov stavbe v elaboratu je sporni del stavbe z ID znakom 50 opredeljen kot skupni del v lastništvu oziroma upravljanju vsakokratnih etažnih lastnikov določenih delov stavbe z ID znaki 26-38. Kot prostor, ki naj bi bil v skupnem lastništvu oziroma upravljanju vsakokratnih lastnikov več stavb, je v elaboratu opredeljen del stavbe z ID znakom 51. Domneve o skupnih prostorih in njihovem položaju so urejene v četrtem odstavku 23. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1). Za opredelitev, za kakšen skupni del gre, je po določilu 1. do 3. točke četrtega odstavka 23. člena ZVEtL-1 odločilno stanje v katastru. Prvostopenjsko sodišče je kršilo tudi določilo četrtega odstavka 23. člena ZVEtL-1, ko je del stavbe z ID znakom 50 opredelilo za skupni del več stavb, za kaj takega pa ni imelo podlage ne v katastrskem stanju ne v podlagah za vpis. V danem primeru bi lahko prišli v poštev domnevi iz prve oziroma druge točke četrtega odstavka 23. člena ZVEtL-1 in bi moralo sodišče ugotoviti, da gre bodisi za splošni skupni del obravnavane stavbe, bodisi za posebni skupni del delov stavbe z ID znaki 26 do 38 tu obravnavane stavbe. Prvostopenjsko sodišče je napačno, protispisno in samo s seboj v nasprotju zapisalo, da naj bi bil sporni del stavbe z ID znakom 50 v elaboratu opredeljen kot prostor v skupni rabi vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe od zaporedne številke 26 do 38 vseh zgoraj navedenih stavb. Sodišče je očitno pomotno zamešalo opis lastnikov delov stavbe z ID znakom 50 in z ID znakom 51, pri čemer je prekršilo pravilo 1. do 3. točke četrtega odstavka 23. člena ZVEtL-1 in zagrešilo absolutni postopkovni kršitvi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter napačno ugotovilo dejansko stanje.

3. Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe P. 45, 47 in 49 ter 55 in 57, je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Med udeleženci postopka je sporen položaj skupnega dela stavbe z ID znakom 0000-145-501, v katerem se nahaja toplotna postaja. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani V. točki izreka sklepa ugotovilo, da je skupni del stavbe z ID znakom 50, splošni skupni del več stavb, ki je v skupni lastnini vseh vsakokratnih etažnih lastnikov stavb z ID znaki 0000-1734 (P. 45, 47 in 49), 0000-1745 (P. 51 in 53), 0000-1750 (P. 55) in 0000-1751 (P. 57). Vsakokratni etažni lastniki stavbe P. 53, tako odločitev izpodbijajo z utemeljenim očitkom, da je taka odločitev v nasprotju s katastrsko podlago, na katero bi moralo sodišče opreti odločitev, glede na to, da je obravnavana stavba in vsi njeni deli vpisana v kataster stavb na podlagi odločbe GURS z 22. 12. 2004 in geodetskega elaborata 14. 12. 2004. Ker ni sporno, da je del stavbe z ID znakom 50 skupni del, ampak je sporno le, za kakšen skupni del stavbe gre, se to ugotovlja na podlagi pravil iz četrtega odstavka 23. člena ZVEtL-1. 6. Po citiranem določilu se šteje, če so stavba in njeni deli že v celoti vpisani v katastru stavb, sodišče pa v postopku ne zagotovi izvedbe sprememb oziroma novega vpisa v kataster stavb:

1. da so tisti prostori, ki so v katastru stavb evidentirani kot prostori v skupni rabi ali gre za stopnišče, veže, hodnike, kolesarnice, pralnice, sušilnice, zaklonišča in podobno, skupni deli stavbe,

2. da so tisti prostori, ki so v katastru stavb evidentirani kot prostori v skupni rabi uporabnikov več stavb ali nepremičnin, skupni deli več nepremičnin,

3. da so tisti prostori, ki se v katastru stavb evidentirani kot prostori v skupni rabi več, a ne vseh uporabnikov posameznih delov stavbe, posebni skupni deli, ki so v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov takih posameznih delov stavbe,

4. da so posamezni deli stavbe pravilno vpisani glede na svoj obseg in površino.

7. V načrtu stavbe in delov stavb je del stavbe z ID znakom 50 opredeljen kot prostor površine 40,13 m2 v skupni rabi P. 53 (stran 6 elaborata), v popisu lastniki/upravljalci delov stavbe v elaboratu, pa je del stavbe z ID znakom 50 opredeljen kot skupni prostor v lastništvu oziroma upravljanju imetnikov lastninske pravice delov stavb od 26 do 38 v tej stavbi (8. stran elaborata). Del stavbe z ID znakom 51, površine 13,07 m2 v skupni rabi P. 53 (6. stran elaborata) je opredeljen kot prostor v lastništvu oziroma upravljanju vsakokratnih lastnikov pravice delov stavb od 1 do 13 na naslovu P. 51, od 26 do 38 na naslovu P. 53, od 1 do 13 na naslovu P. 45, od 26 do 38 na naslovu P. 47, od 53 do 65 na naslovu P. 49 ter na naslovu P. 55 in 57. Gre za prostor v skupnem lastništvu oziroma upravljanju vsakokratnih lastnikov več stavb (8. stran elaborata).

8. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je prišlo v popisu lastnikov/upravljalcev dela stavbe (ki je sestavni del elaborata s 14. 2. 2014) do očitne pisne pomote, saj bi moralo biti skupno lastništvo v korist etažnih lastnikov več stavb vpisano pri posameznem delu št. 50 in ne pri posameznem delu stavbe 51, kot je navedeno v elaboratu. Del s številko 51 predstavlja sušilnico, del s številko 50 pa toplotno postajo (primerjaj 6. oporno točko izpodbijanega sklepa). Prvostopenjsko sodišče je zato štelo, da je pri posameznem delu številka 50 na podlagi očitne pisne pomote v preglednici verjetnih lastnikov navedeno skupno lastništvo v korist delov stavb 26 do 38, pravilno pa bi bilo skupno lastništvo v korist etažnih lastnikov več stavb vpisanih pri posameznem delu številka 50. Prvostopenjsko sodišče je zato z odločitvijo v izpodbijanem delu sklepa očitno pisno pomoto v elaboratu popravilo in to obrazložilo v pojasnilu z 8. 5. 1018, ki jo je poslalo udeleženim v postopku.

9. Če so stavba in njeni deli že vpisani v katastru stavb, sodišče zagotovi spremembo vpisov oziroma nov vpis stavbe in njenih delov le, če ugotovi odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb ali če o tem, da se izvedejo spremembe oziroma nov vpis med udeleženci ni spora (prvi odstavek 28. člena ZVEtL-1). Šteje se, da je podano odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, če je verjetno izkazano, da je več stavb napačno vpisanih kot ena stavba, da niso vpisani vsi skupni prostori v stavbi, da je več posameznih delov stavbe skupaj nepravilno vpisanih kot en posamezni del, da posamezni deli stavbe sploh niso vpisani, in podobno (drugi odstavek 28. člena ZVEtL-1).

10. Če je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, bi moralo postopati v skladu z 28. členom ZVEtL-1 in zagotoviti spremembo elaborata. Odločilnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb ne more odpravljati s sklicevanjem na očitno pomoto s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine. Zaradi zmotne uporabe 28. člena ZVEtL-1 je prvostopenjsko sodišče zmotno opredelilo del stavbe z ID znakom 50, saj za tako opredelitev nima podlage v katastrskem stanju ne v geodetskem elaboratu.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo in ga vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, v katerem naj sodišče prve stopnje postopa v skladu z 28. členom ZVEtL-1 in v primeru, če gre za odločilno neskladje le-tega odpravi z novim elaboratom (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ob tem, ko je bil pred sodiščem prve stopnje v pretežni meri opravljen dokazni postopek, vrnitev zadeve njemu ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, s sojenjem pred pritožbenim sodiščem, ko je ostal neizveden del dokaznega postopka pa bi bilo lahko poseženo v kakšno drugo ustavno pravico (pravico do pravnega sredstva).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 V nadaljevanju bo sodišče poimenovalo ta del z ID znakom 50.