Jedro

Odstop terjatve (o kateri je tekla pravda), ni relevanten razlog, zaradi katerega bi se tožeča stranka lahko razbremenila povračila pravdnih stroškov tožene stranke v smislu 1. odst. 158. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem stroškovnem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... v celoti razveljavilo in postopek ustavilo (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 33.977,21 SIT v osmih dneh (2. točka izreka sklepa).

Zoper odločitev o povračilu stroškov postopka se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi kršitve postopka in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

V vlogi z dne 13.6.2001 (list. št. 16) je tožeča stranka tožbo umaknila s pojasnilom, da je svojo terjatev do tožene stranke odstopila Pomurski investicijski družbi 1 d.d. Zgolj navedeno dejstvo odstopa terjatve, o kateri pravda že teče, pa ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča (prim. 1. odst. 190. čl. ZPP).

Po 1. odst. 158. čl. ZPP bi bila tožeča stranka v primeru umika tožbe razbremenjena povračila pravdnih stroškov nasprotni stranki le v primeru, če bi slednja izpolnila zahtevek. Kaj takega tožeča stranka v vlogi z umikom tožbe ni trdila. Ker pa odstop terjatve (o kateri je tekla pravda), ni relevanten razlog, zaradi katerega bi se tožeča stranka lahko razbremenila povračila pravdnih stroškov tožene stranke v smislu 1. odst. 158. čl. ZPP, je sodišče prve stopnje citirano določilo ZPP pravilno uporabilo in pravilno odločilo o povračilu pravdnih stroškov.

Tožeča stranka je šele v pritožbi navedla, da bo cesionar cedirane terjatve le-to dobil poplačano po pogojih sklenjene prisilne poravnave nad toženo stranko. Pritožbi je priložila tudi dopis tožene stranke pooblaščencu tožeče stranke z dne 4.6.2001 in pogodbo o odstopu terjatve (prilogi A8 in A9). S tem smislno zatrjuje, da je bila v postopku prisilne poravnave zoper toženo stranko cedirana terjatev ugotovljena, prvotno vložena tožba pa utemeljena (prim. 1. odst. 154. čl. in 157. čl. ZPP). Ker pa tožeča stranka ni pojasnila, zakaj navedenega dejstva brez svoje krivde ni mogla zatrjevati in dokazovati že v postopku na prvi stopnji, pritožbeno sodišče teh navedb in dokazov kot pritožbenih novot ni smelo presojati (prim. 1. odst. 337. čl. ZPP).

Tožnikovo pritožbo je zato kot neutemeljeno pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem stroškovnem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP), potem ko je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP).