Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 1556/2015

ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.1556.2015 Civilni oddelek

razlastitev odmera odškodnine zaradi razlastitve stavbno zemljišče status zemljišča cenitev vrednosti nepremičnin
Višje sodišče v Ljubljani
21. oktober 2015

Povzetek

Sodišče je odločilo, da je za določitev statusa zemljišča in cenitev vrednosti nepremičnin odločilen trenutek pred sprejetjem Odloka, ki izkazuje javno korist za razlastitev. Pritožbeno sodišče je potrdilo, da dejanska raba zemljišča ni relevantna za oceno njegove vrednosti v času razlastitve. Višina odškodnine za razlaščeni nepremičnini je bila določena na podlagi izvedenskega mnenja, pri čemer je sodišče zavrnilo pritožbene očitke o upoštevanju primerljivih nepremičnin. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi glede stroškov, saj je ugotovilo, da so bili potni stroški odvetnika priznani napačno.
  • Status zemljišča in cenitev vrednosti nepremičnin pred sprejetjem Odloka.Ali je za določitev statusa zemljišča in cenitev vrednosti nepremičnin odločilen trenutek pred sprejetjem Odloka, ki izkazuje javno korist za razlastitev?
  • Upoštevanje dejanske rabe zemljišča pri cenitvi.Ali je dejanska raba zemljišča relevantna za oceno njegove vrednosti v času razlastitve?
  • Višina odškodnine za razlaščeni nepremičnini.Kako se določi višina odškodnine za razlaščeni nepremičnini in ali je treba upoštevati primerljive nepremičnine?
  • Odločitev o stroških pritožbenega postopka.Kako se določijo stroški pritožbenega postopka in ali je sodišče pravilno priznalo potne stroške odvetniku?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za določitev statusa zemljišča in cenitev vrednosti nepremičnin je odločilen trenutek pred sprejetjem Odloka – akta, s katerim se je izkazala javna korist za razlastitev in ne šele trenutek izdaje odločbe o razlastitvi ali njene pravnomočnosti. Pri tem je povsem irelevantna dejanska raba, ne glede na to, v kateri časovni točki bi bila ugotovljena.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagateljema, zniža za 72,40 EUR (na 2.081,48 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljema plačati odškodnino za razlaščeni nepremičnini parc. št. 1 in 2, obe k. o. X v višini 14.142,14 EUR v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 3. 2013 dalje do plačila, in stroške nepravdnega postopka v znesku 2.153,88 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

2. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper I. in II. točko izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pritožbene stroške pa naloži v plačilo predlagateljema, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj ima sklep takšne pomanjkljivosti, da se ga ne more preizkusiti, njegov izrek v napadenem delu je nerazumljiv, nasprotuje samemu sebi, razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni in med seboj v nasprotju. Sodišče je pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin upoštevalo, da sta bili pred začetkom razlastitvenega postopka v naravi del zaokroženega kompleksa stavbnega zemljišča, kar ne drži. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov je razvidna vrsta rabe, ki je travnik, kar pomeni, da je bila namenska raba nepremičnin pred sprejetjem Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja VS 6/1 ... (v nadaljevanju Odlok) drugačna, kot je navedena v izpodbijanem sklepu. Namenska raba se je spremenila šele s sprejetjem Odloka, ki je določil, da so te površine namenjene ureditvi prometne infrastrukture – rekonstrukciji ceste (Podvozna pot) in ureditvi komunalne infrastrukture. Tudi ob ogledu sta bili parceli del cestnega telesa, torej je namenska raba tudi dejanska raba. Niti izvedenec niti sodišče prve stopnje ne pojasni, od kod izvedencu védenje, da naj bi parceli pred začetkom razlastitvenega postopka v naravi predstavljali del zaokroženega kompleksa stavbnega zemljišča. Odlok je bil sprejet pred uvedbo razlastitvenega postopka in je predstavljal podlago zanj. Šele z njim je bila namembnost nepremičnin jasno določena in spremenjena v stavbno zemljišče. Namembnost v času razlastitve je bila že določena za ureditev prometne infrastrukture – konstrukcije ceste in ureditev komunalne infrastrukture, zato je treba pri cenitvi nepremičnine upoštevati to namembnost. Tako zemljišče pa nima druge tržne vrednosti kot za namembnost, ki jo določa Odlok, saj se za druge namene ne more uporabljati. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati primerljivo vrednost nepremičnin, ki so bile v tem območju odkupljene zaradi rekonstrukcije infrastrukture. Obe zemljišči sta bili kot stavbno zemljišče izrecno opredeljeni zgolj zaradi gradnje ceste, saj je iz 6. člena Odloka jasno razvidno ureditveno območje zazidalnega načrta, ki zajema tudi cestna odseka C1 in C2. Opisano namembnost potrjuje tudi potrdilo o namenski rabi zemljišča iz leta 2013. Nobena od primerljivih nepremičnin iz izvedenskega mnenja ni namenjena ureditvi prometne infrastrukture. Glede na to, da je izvedenec na ogledu ugotovil namembnost nepremičnine in njeno dejansko rabo, ki je izhajala tudi iz Odloka, ki je bil sprejet pet let pred razlastitvijo, je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in v posledici tega tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi zmotno določene odškodnine je tudi napačno odločilo o stroških postopka, poleg tega pa tudi napačno priznalo potne stroške odvetniku predlagateljev za narok 7. 3. 2014, čeprav nanj ni pristopil. 3. Uveljavljanje kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne da bi jo pritožnica konkretizirala, ne zahteva posebnega odgovora. Tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti.

4. Iz trditev, ki sta ju stranki vnesli v procesno gradivo, kot tudi iz pritožbenih navedb, izhaja, da je med predlagateljema in nasprotno udeleženko nesporno, da sta nepremičnini parc. št. 1 in 2 k. o. X pred sprejetjem Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja VS 6/1 (Uradni list RS, št. 65/2007; v nadaljevanju Odlok), na katerega se glede na ugotovitev izpodbijanega sklepa sklicuje odločba o razlastitvi, predstavljali stavbno zemljišče. Med udeleženci ostaja sporno le še, ali sta del zaokroženega kompleksa stavbnega zemljišča, namenjenega stanovanjski gradnji, ali del infrastrukture (cestnega telesa). Od tega je namreč odvisna ocenjena vrednost navedenih nepremičnin oziroma višina prisojene odškodnine.

5. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je za določitev statusa zemljišča in cenitev vrednosti nepremičnin odločilen trenutek pred sprejetjem Odloka – akta, s katerim se je izkazala javna korist za razlastitev in ne šele trenutek izdaje odločbe o razlastitvi ali njene pravnomočnosti. Pri tem je povsem irelevantna dejanska raba, ne glede na to, v kateri časovni točki bi bila ugotovljena. Upoštevaje pravilno materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta omenjeni nepremičnini predstavljali del zaokroženega kompleksa stavbnega zemljišča in ne stavbno zemljišče, namenjeno ureditvi prometne infrastrukture. Pritožbeno stališče, da je treba upoštevati namembnost nepremičnin – za ureditev prometne infrastrukture - v času razlastitve, je torej neupoštevno.

6. Izkaže se, da se nasprotna udeleženka v pretežnem delu pritožbe ne strinja z ocenjeno vrednostjo nepremičnin. V zvezi s tem je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati primerljivo vrednost nepremičnin, ki so bile odkupljene zaradi rekonstrukcije ceste v območju, v katerem ležita navedeni nepremičnini. Na ta način si nasprotna udeleženka zaman prizadeva znižati prisojeno odškodnino, ki jo je sodišče ob upoštevanju izvedenskega mnenja in v njem ocenjeno vrednost nepremičnin ustrezno odmerilo. Pri tem je namreč upoštevalo tudi dejstvo, da obravnavani nepremičnini predstavljata obcestni del kompleksa, na katerem ni možno postaviti objekta, kar je nenazadnje med postopkom poudarjala nasprotna udeleženka s trditvijo, da zemljišča niso namenjena stanovanjski gradnji.

7. Nasprotna udeleženka pa utemeljeno izpodbija odločitev o stroških z utemeljitvijo, da je sodišče napačno priznalo potne stroške odvetniku predlagateljev, čeprav 7. 3. 2014 ni pristopil na narok. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščenec predlagateljev res ni pristopil na navedeni narok, sta pa bila na njem navzoča predlagatelja, ki sta priglasila svoje potne stroške v višini 60,80 EUR na naroku dne 10. 9. 2014. Potni stroški v višini 133,20 EUR, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo odvetniku za narok dne 7. 3. 2014, se zato nadomestijo z zneskom 60,80 EUR. Seštevek stroškov se torej zmanjša z 2.153,88 EUR na 2.081,48 EUR.

8. Po ugotovitvi, da je bila odmera stroškov delno nepravilna, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek stroškov, ki jih nasprotna udeleženka dolguje predlagateljema, znižalo za 72,40 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Udeleženca nista upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Nasprotna udeleženka je uspela le s pritožbo zoper odločitev o stroških, odgovor predlagateljev, ki ni pripomogel k vsebinski presoji pritožbenega sodišča, pa za odločitev v zadevi ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia