Jedro

Tožbeni zahtevek za plačevanje preživnine na prvi in drugi stopnji je bil pravilno zavrnjen. Ob dejstvu, da je zakonska zveza med pravdnima strankama trajala do vložitve razvezne tožbe le pet let, od tega sta stranki živeli skupaj le približno dve leti do toženkine odselitve, toženka spričo ugotovljene zmanjšane delovne sposobnosti ni upravičena do preživnine. Zaradi razveze zakonske zveze (sodba z dne 26.6.1984) se toženkine premoženjske razmere niso v ničemer spremenile, saj sta zakonca že daljše razdobje pred tem živela narazen in bila ekonomsko neodvisna drug od drugega.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek toženke, da ji tožnik plačuje mesečno preživnino z zakonitimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. Toženkino pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da preživninskemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da dalj časa trajajoča zakonska zveza ni zakonski pogoj za preživninsko obveznost razvezanega zakonca. Poudarja, da je toženka po izvedenskem mnenju enega izvedenca za delo nesposobna in ker se to mnenje ne ujema z mnenjem drugega izvedenca, bi bilo treba določiti še tretjega izvedenca medicinske stroke. Toženkino zdravstveno stanje je katastrofalno, živi pa v tako revnih razmerah, da si niti ne more privoščiti hospitalizacije. Ni res, da bi živela v izvenzakonski skupnosti, kar zatrjuje njena sestra, ki s toženko že leta ni v dobrih odnosih.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Z revizijskimi navedbami o svojem zdravstvenem stanju in o neobstoju izvenzakonske skupnosti ugovarja toženka dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje. Ker po 3. odstavku 385. člena revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se revizijsko sodišče z zadevnimi revizijskimi navedbami ni ukvarjalo.

Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Po 81. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določi sodišče ob razvezi zakonske zveze preživnino nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti. Pri odločanju o pravici do preživnine je treba kompleksno ocenjevati premoženjske in socialne razmere v času trajanja zakonske skupnosti in upoštevati spremembe, do katerih pride zaradi razveze zakonske zveze. Pri tem ni mogoče prezreti trajanja zakonske skupnosti. Po podatkih spisa je bila zakonska zveza med pravdnima strankama sklenjena in v njej ni bilo otrok. Tožnik je vložil tožbo dne 2.9.1983 in v njej navedel, da sta zakonca živela v skupaj do 8.3.1980, ko se je toženka od njega odselila . Tem tožnikovim navedbam toženka ni ugovarjala.

Sodišči prve in druge stopnje sta oprli svojo odločitev o zavrnitvi toženkinega preživninskega zahtevka na dejanske ugotovitve o času trajanja zakonske in življenjske skupnosti pravdnih strank in o kvaliteti te skupnosti. Nadalje sta ugotovili, da je pri toženki zaradi obolenja hrbtenice delovna sposobnost sicer omejena, vendar da bi lahko, kjer živi, tudi ob ugotovljeni omejeni delovni sposobnosti pri zadostni skrbnosti poskrbela za pridobivanje sredstev za življenje. Toženka ni bila, odkar ni zaposlena, nikoli prijavljena pri službi za zaposlovanje. Po ugotovitvah sodišč toženka tudi ni brez sredstev za življenje, saj je vzpostavila življenjsko skupnost z N.N., v čigar stanovanju tudi stanuje. Tožbeni zahtevek za plačevanje preživnine na prvi in drugi stopnji je bil pravilno zavrnjen. Ob dejstvu, da je zakonska zveza med pravdnima strankama trajala do vložitve razvezne tožbe le pet let, od tega sta stranki živeli skupaj v le približno dve leti do toženkine odselitve, toženka spričo ugotovljene zmanjšane delovne sposobnosti ni upravičena do preživnine. Zaradi razveze zakonske zveze se toženkine premoženjske razmere niso v ničemer spremenile, saj sta zakonca že daljše razdobje pred tem živela narazen in bila ekonomsko neodvisna drug od drugega. Že zaradi vseh navedenih okoliščin revizijsko sodišče šteje, da ni pogojev za plačevanje preživnine po 81. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Iz teh razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).