Jedro

Izločitev dokazov in sicer odredbe za opravo hišne preiskave (285. člen ZKP).

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni bilo dolžno znova presojati obstoja utemeljenih razlogov za sum storitve očitanih kaznivih dejanj, saj je odločalo o predlogu zagovornika za izločitev domnevno nezakonitega dokaza, pri tem pa je bilo zato dolžno preizkusiti le, ali za obrambo sporna odredba za hišno preiskavo sodišča z dne 13. 3. 2018 vsebuje zadostne in konkretne razloge glede obstoja utemeljenih razlogov za sum, da je obdolženi storil očitani kaznivi dejanji.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega S. L. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obdolženega za izločitev dokazov in sicer odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju v tej zadevi z dne 13. 3. 2018 za opravo hišne preiskave, to je objekta s pritiklinami, na parceli v lasti obdolženega.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega, brez navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbe je v nestrinjanju zagovornika z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje v citirani odredbi za opravo hišne preiskave o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter še, da obrazložitev odredbe ne vsebuje razlogov glede tega zakonskega pogoja za opravo hišne preiskave. Da je temu tako, po stališču pritožbe izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa, ko sodišče ni navedlo razlogov glede zaključka o obstoju utemeljenega razloga za sum in ali so navedbe policije v času odločanja bile preverjene.

5. Vendar pritožbi ni mogoče pritrditi. Najprej je treba poudariti, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni bilo dolžno znova presojati obstoja utemeljenih razlogov za sum storitve očitanih kaznivih dejanj, saj je odločalo o predlogu zagovornika za izločitev domnevno nezakonitega dokaza, pri tem pa je bilo zato dolžno preizkusiti le, ali za obrambo sporna odredba za hišno preiskavo sodišča z dne 13. 3. 2018 vsebuje zadostne in konkretne razloge glede obstoja utemeljenih razlogov za sum, da je obdolženi storil očitani kaznivi dejanji.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, katerih pravilnost in zadostnost je sodišče druge stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo presojo obrazloženosti in zakonitosti izdane odredbe za hišno preiskavo. V zvezi s to presojo je utemeljeno zaključilo, da ne gre za dokaz, na katerega se sodna odločba ne sme opreti, saj odredba ni bila pridobljena oziroma izdana s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne s kršitvijo določb kazenskega postopka. Tem razlogom izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje, saj tudi samo po pregledu za obrambo sporne odredbe z dne 13. 3. 2018 ugotavlja, da odredba vsebuje konkretno obrazložitev o tem, na podlagi česa preiskovalni sodnik ugotavlja obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je obdolženec storil obe očitani kaznivi dejanji, kot tudi razloge o tem, da je velika verjetnost, da bodo pri preiskavi objekta našli predmete, povezane z izvrševanjem obeh očitanih kaznivih dejanj in torej pomembne za kazenski postopek. Pri tem sodišče prve stopnje o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji, torej ne le kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ne sklepa le na podlagi zaznav specifičnega vonja rastline konoplje dveh policistov, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožba, temveč na podlagi številnih drugih ugotovljenih okoliščin in listinskih dokazov, kot je konkretno navedeno v točki 2 obrazložitve odredbe za hišno preiskavo z dne 13. 3. 2018. 7. Pritožbene navedbe v zvezi z neutemeljeno zavrnitvijo predloga za odreditev hišnega pripora obdolžencu, ne morejo biti predmet presoje pritožbe zoper izpodbijani sklep, kar sicer zagovornik pravilno ugotavlja že sam.

8. Po obrazloženem in ker pritožba ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče druge stopnje o pritožbi zagovornika odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).