Jedro

Objektivne (velika teža kaznivih dejanj, način storitve, okoliščine, v katerih so bila izvrševana, dolžina časovnega obdobja in njihova frekvenca) in subjektivne okoliščine (vztrajnost, intenzivnost in trdna odločenost izvrševati tovrstna kazniva dejanja) kažejo na nevarnost, da bi obdolženci tovrstna kazniva dejanja, če bi bili izpuščeni na prostost, ponavljali, kakor tudi, da je pripor še vedno neogibno potreben in sorazmeren omejevalni ukrep.

Izrek

Obdolženim R. M., B. B., J. S., M. P., S. G., A. M. in S. P. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za dva meseca, to je vključno do 14. 3. 2014.

Obrazložitev

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju je zoper vse navedene obdolžence odredila pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP (sklep Kpd 49827/2013 z dne 17. 10. 2013) zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepoma I Ks 49827/2013 z dne 19. 10. 2013 in 22. 10. 2013 pritožbe zagovornikov obdolženih zavrnil. Senat Okrožnega sodišča v Celju je na predlog okrožnega državnega tožilca pripor po preteku enega meseca podaljšal še za dva meseca iz istega pripornega razloga (sklep I Ks 49827/2013 z dne 14. 11. 2013), Višje sodišče v Celju pa je pritožbe zagovornikov obdolženih zavrnilo (sklep I Kp 49827/2013 z dne 21. 11. 2013).

2. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom I Kpr 49827/2013-448 z dne 7. 11. 2013 zoper obdolžence uvedla kazensko preiskavo zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, zoper obdolženega R. M. pa še zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1. 3. Okrožni državni tožilec je dne 3. 1. 2014 podal obrazložen predlog za podaljšanje pripora zoper vse obdolžence še za dva meseca iz istega pripornega razloga, v katerem je obrazloženo navajal, da se razlogi, ki so utemeljevali odreditev pripora, niso v ničemer spremenili, obrazloženo navajal iz česa izhaja utemeljen sum, za vsakega obdolženca posebej pa je obrazložil in navedel iz česa izhaja ponovitvena nevarnost ter vlogo vsakega od obdolžencev pri izvršitvi očitanih dejanj. Obrazložil je tudi neogibnost pripora za varnost ljudi in sorazmernost tega omejitvenega ukrepa s posegom v osebno svobodo obdolžencev. Kot razlog za podaljšanje pripora pa je navedel, da preiskave iz objektivnih razlogov še ni bilo mogoče dokončati, saj je potrebno izvesti še določene dokaze (zaslišanje prič M. P., N. F. in P. B.), pridobiti vsa izvedenska mnenja Nacionalnega forenzičnega laboratorija (glede daktiloskopskih preiskav je bila izvedena le primerjava prstnih odtisov obdolženih J. S. in B. B. z odtisi na vrečki z drogo, ki je bila predmet navideznega odkupa dne 11. 5. 2013) ter na predlog obdolženega S. P. tega obdolženca ponovno zaslišati, po končani preiskavi pa bo glede na obsežnost zadeve potreben določen čas tudi za študij spisa, sestavo in vložitev obtožbe. Zato ocenjuje, da sta dva meseca primeren čas, da se izvedejo vsa opisana opravila.

4. Glede na določbo drugega odstavka 205. člena ZKP je preiskovalna sodnica vse obdolžence in njihove zagovornike seznanila s predlogom okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora.

5. O podanem predlogu za podaljšanje pripora so se izjavili zagovorniki vseh obdolžencev, ki podaljšanju nasprotujejo, oporekajo obstoju utemeljenega suma, ter obstoju objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi okrožni državni tožilec utemeljuje obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Zagovornik obdolženega R. M. meni, da se obdolžencu pripisuje prevelika teža očitanih kršitev, da naj bi ga tajni delavec policije napeljal k prodaji prepovedane droge, ter da gre pri uživanju v lokalu, ki ga ima obdolženec v najemu za enkraten dogodek, ki ne napeljuje na kontinuirano dejavnost. Zagovornik B. B. meni, da za zatrjevano ponovitveno nevarnost ni dovolj tehtnih okoliščin subjektivne narave, saj je obdolženec zaposlen, prebiva pa pri starših, kar znižuje njegove življenjske stroške. Zagovornik obdolženega J. S. izpostavlja kršitev 200. člena ZKP, saj mu je bil po odreditvi pripora 17. 10. 2013 sklep o uvedbi preiskave vročen šele 13. 11. 2013, v tem času pa niso bili izvedeni vsi dokazi, čeprav niso številni. Zagovornica obdolženega M. P. ocenjuje, da je predlog okrožnega državnega tožilca abstrakten in teoretičen, objektivne ter subjektivne okoliščine, ki naj bi utemeljevale ponovitveno nevarnost pa niso obrazložene.

B.

6. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča pripor po preteku treh mesecev podaljšati še največ za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. V obravnavanem primeru zoper obdolžence teče postopek za kazniva dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, za katera je predpisana kazen zapora od treh do petnajst let zapora, zoper obdolženega R. M. pa še za kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1, za katero je predpisana kazen od enega do dvanajstih let zapora. S predlogom okrožnega državnega tožilca so bili seznanjeni vsi obdolženci in njihovi zagovorniki, ki so se o navedbah predloga tudi izjavili, preiskovalna sodnica pa je v skladu s tretjim odstavkom 205. člena ZKP predlog okrožnega državnega tožilca s spisom predložila Vrhovnemu sodišču v odločitev, to pa pomeni, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za podaljšanje pripora nad tri mesece.

7. Odločanje o podaljšanju pripora obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je obdolženi storil določeno kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

8. Obstoj utemeljenega suma, da so obdolženci storili kazniva dejanja, ki se jim očitajo, je za obdolžene izkazan s pravnomočnim sklepom o uvedbi kazenske preiskave, ki tekom preiskave doslej ni bil z ničemer ovržen. Po ustaljeni sodni praksi se Vrhovno sodišče v postopku odločanja o podaljšanju pripora omeji le na ugotovitve, ali iz zbranih dokazov izhajajo dejstva in okoliščine, ki z določeno stopnjo verjetnosti omogočajo sklepanje, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Zato zagovorniki obdolžencev z drugačnim vrednotenjem dokazov in podatkov, ki so bili podlaga za uvedbo preiskave, in z nestrinjanjem s presojo sodišča, da je utemeljen sum podan, ne morejo uspeti. Res je, da priča P. S., ki je bil zaslišan v preiskavi glede dejanja pod točko I/1 izreka sklepa o uvedbi preiskave, ni v celoti potrdil navedb, ki jih je podal v kazenski ovadbi oziroma v razgovoru s policisti, vendar pa utemeljen sum tudi glede tega dejanja, kot pravilno poudarja okrožni državni tožilec, potrjujejo izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov tajnega opazovanja, tajnega delovanja, navideznih odkupov in nadzora elektronskih komunikacij tako v državi kot v tujini, izsledki hišnih preiskav, ki so bile opravljene pri obdolženih M., B. in P., kjer je bila najdena in zasežena prepovedana droga (pri M. amfetamin, pri B. 117 zavojev kokaina ter pri P. konoplja), izjav do sedaj že zaslišanih prič, obvestil zbranih v tujini z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, določeni izsledki izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov pa so bili tudi video dokumentirani. Ocena verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznih dokazov ter ugotavljanje, ali so podani zakonski znaki kaznivih dejanj, ni predmet presoje v tej fazi postopka, ko gre za odločanje o predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora, ampak je predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi, če bo do nje prišlo. V tej fazi kazenskega postopka pa sodišče pretehta, ali zbrani dokazi in podatki upravičujejo sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila določeno kaznivo dejanje.

9. Pritrditi gre stališčem okrožnega državnega tožilca glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP iz enakih razlogov kot so obstajali ob odreditvi in podaljšanju pripora.

Med objektivnimi okoliščinami ponovitveno nevarnost pri obdolžencih utemeljujejo predvsem teža, način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bila izvršena očitana jim kazniva dejanja, ki jih KZ-1 uvršča v kategorijo kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot eno od temeljnih človeških vrednot. Obdolžencem se očita, da so imeli v okviru hudodelske združbe skrbno načrtovano dejavnost, v kateri je imel vsak od njih točno določeno vlogo, njihova dejavnost pa je obsegala prodajo, ponujanje na prodaj, kupovanje zaradi prodaje, hrambo, prenašanje in posredovanje pri prodaji dveh izjemno nevarnih drog za človekovo zdravje, to je amfetamina in kokaina. Med okoliščinami subjektivne narave, ki utemeljujejo sklep o visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja pa je bilo doslej že večkrat ugotovljeno, da so obdolženci z izvrševanjem kaznivih dejanj pokazali izjemno dobro organiziranost, da so izvrševali kazniva dejanja skozi daljše časovno obdobje in da jim je izvrševanje kaznivih dejanj predstavljalo pomemben vir zaslužka, pridobljenega na lahek in hiter način. Obdolženci so bili brez zaposlitve oziroma tisti, ki imajo zaposlitev ali dohodek, prejemajo relativno nizke dohodke. Vse te objektivne in subjektivne okoliščine sta v sklepu o odreditvi pripora oziroma podaljšanju pripora že izpostavili sodišči, ko sta obdolžencem odredili oziroma podaljšali pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Nanje se v izogib ponavljanju Vrhovno sodišče sicer v celoti sklicuje, ponovno pa izpostavlja naslednje okoliščine: - obdolženi R. M. je imel glavno vlogo v hudodelski združbi, saj je prav on vodil koordinacijo in vključevanje ostalih članov združbe, sodeloval je pri prodaji velikih količin prepovedane droge amfetamina in kokaina, organiziral tihotapstvo amfetamina iz Nizozemske, sodeloval pri tihotapljenju 18 kg kokaina iz Nizozemske v Britanijo, poleg vztrajnosti in intenzivnosti pri izvrševanju očitanih mu kaznivih dejanj, je pomembna kontinuiteta njegovega delovanja, ki sega v čas od novembra 2011 dalje, ko so se zoper njega začeli izvajati prikriti preiskovalni ukrepi, pa vse do odvzema prostosti; imel je glavno in odločilno vlogo pri vseh šestih navideznih odkupih prepovedane droge amfetamina in kokaina, ko je bilo skupaj tajnemu delavcu prodano okoli 10 kg amfetaminov za skupaj 33.200,00 EUR ter 200 g kokaina za 11.800,00 EUR, pri zadnjem nameravanem odkupu pa je bil dogovor za prodajo še 200 g kokaina; - obdolženi B. B. je bil prav tako pomemben član kriminalne združbe, katerega naloga je bila dobavljati prepovedano drogo kokain od dobavitelja iz območja Ljubljane, jo prevažati do Velenja in izročati drugemu članu združbe R. M., deloval je tudi pri tako imenovani ulični prodaji kokaina tako, da je drogo dostavljal M. v manjših količinah za namen prodaje uživalcem in nenazadnje tudi hranil kokain pripravljen za nadaljnjo prodajo. Pri prodajah drog tajnemu delavcu je potrebno izpostaviti veliko količino prepovedane droge, saj je sodeloval pri prodaji 3 kg amfetaminba, 200 g kokaina ter pri nakupu dodatnih 200 g kokaina v Ljubljani in prodaji te droge M.; kot član združbe je sodeloval pri več prodajah, ob hišni preiskavi pa je policija pri njem zasegla še več kot 100 paketov kokaina, pripravljenih za nadaljnjo prodajo, kar vse izkazuje njegovo vztrajnost in intenzivnost pri izvrševanju obravnavanih kaznivih dejanj; - obdolženi A. M. je bil v hudodelski združbi zadolžen za organizacijo prevoza večjih količin kokaina (18 kg te droge, čeprav je bilo sprva govora o prevozu med 20 in 50 kg), aktivno je tudi sodeloval pri organiziranju prevoza kokaina iz Nizozemske v Veliko Britanijo, torej gre za njegovo delovanje na območju več tujih držav; - obdolženi S. G., S. P., J. S. in M. P. so sodelovali kot člani hudodelske združbe pri prodaji velikih količin tako amfetamina kot kokaina, na njihovo ponovitveno nevarnost kaže kontinuiteta njihovega delovanja, S. P. je doma z namenom nadaljnje prodaje hranil še skoraj 1 kg konoplje, S. G., ki je prav tako sodeloval pri navideznih odkupih, je brez zaposlitve, s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 73136/2010 z dne 9. 11. 2010 pa je bil pogojno obsojen zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 258. člena KZ-1, kar kaže na njegovo nespoštovanje pravnih norm in pravnega reda naše države.

10. Že izpostavljene objektivne okoliščine (velika teža kaznivih dejanj, način njihove storitve, okoliščine v katerih so bila izvrševana, dolžina časovnega obdobja in njihova frekvenca) kot subjektivne okoliščine (vztrajnost, intenzivnost in trdna odločenost izvrševati tovrstna kazniva dejanja) kažejo na nevarnost, da bi obdolženci tovrstna kazniva dejanja, če bi bili izpuščeni na prostost, ponavljali. Vse te okoliščine, tako objektivne kot subjektivne, tudi kažejo, da je pripor pri obdolžencih še vedno neogibno potreben in sorazmeren omejevalni ukrep v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico posameznika do osebne svobode, saj ni videti učinkovitega načina, kako preprečiti, da ne bi z izvrševanjem kaznivega dejanja prometa s prepovedano drogo ogrožali življenja in zdravja ljudi - potencialnih odjemalcev mamil med katerimi prevladujejo predvsem mladi ljudje, katerih življenje in zdravje je potrebno še posebej varovati.

11. Vrhovno sodišče je zato ugodilo predlogu okrožnega državnega tožilca ter pripor zoper obdolžene R. M., B. B., J. S., M. P., S. G., A. M. in S. P. podaljšalo iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Potreben je določen čas za opravo procesnih dejanj, ki jih navaja okrožni državni tožilec. Pri trajanju pripora v preiskavi je potrebno presojati, ali je trajanje v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. Razumen čas trajanja pripora sodišče presoja glede na okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru Vrhovno sodišče, upoštevaje tako obsežnost zadeve kot obseg procesnih dejanj, ki jih je potrebno še izvesti, in ker mora biti po končani preiskavi tožilcu omogočen potreben čas, da sprejme eno od odločitev, predvidenih v drugem odstavku 184. člena ZKP, ugotavlja, da je podaljšanje pripora še za dva meseca razumen rok in da pravica obdolžencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni kršena.

12. Vrhovno sodišče je glede na ugotovljena dejstva in okoliščine obdolžencem zato podaljšalo pripor do vključno 14. 3. 2014.