8. 1. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe ILIRIKA borzno posredniška hiša, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa Mira Puc, odvetnica v Ljubljani, na seji 8. januarja 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 33. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 105/2011 z dne 17. 9. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1084/2010 z dne 19. 5. 2011 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VIII Pg 19/2007 z dne 23. 3. 2010 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 33. člen Zakona o trgu nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljevanju ZNVP), ki je določal odgovornost člana klirinško depotne družbe imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register nematerialniziranih vrednostnih papirjev, za škodo, ki mu jo povzroči z opustitvijo vnosa oziroma z nepravilnim vnosom naloga. Zatrjuje, da je bil 33. člen ZNVP v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker je enako urejal odgovornost članice klirinško depotne družbe in klirinško depotne družbe (34. člen ZNVP), ne da bi pri tem zakonodajalec upošteval njun različen pravni položaj.

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija v 2. točki izreka navedene sodne odločbe. Meni, da so ji bile z izpodbijanimi odločbami sodišč kršene pravice iz 22., 26. in 33. člena Ustave. Predvsem meni, da je iz 24. člena ZNVP za klirinško depotno družbo izhajala z zakonom predpisana dolžnost, da podatke o naslovu imetnikov vrednostnih papirjev usklajuje s podatki v centralnem registru prebivalstva. Zaradi tega naj bi kršitev te obveznosti klirinško depotne družbe pomenila nezakonito ravnanje in ne samo premalo skrbno ravnanje, zaradi česar naj bi imela krivda klirinško depotne družbe povsem drugačno težo. Odločitev sodišč glede tega vprašanja naj bi bila očitno napačna in neobrazložena. Pritožnica še meni, da je očitno napačno in v nasprotju s pravico do povračila škode iz 26. člena Ustave stališče sodišč, po katerem sistemska napaka nevzpostavitve ažurnega registra ne vpliva na večjo odgovornost klirinško depotne družbe.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in dr. Jadranka Sovdat. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa in sodnik Jan Zobec sta bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik