Jedro

Vabilo na narok, ki ga je toženec prejel v drugem sodnem sporu, brez dvoma ni okoliščina, o kateri toženec ne bi mogel pravočasno obvestiti sodišča. Tudi njegova udeležba na naroku pri drugem sodišču ne predstavlja nepremagljive ovire, ki bi mu lahko preprečila sodelovanje v tem postopku, saj bi si za svoje zastopanje lahko poiskal pooblaščenca. Za povrh toženec zatrjevanih razlogov za izostanek ne v prvem in ne v drugem primeru ni z ničimer izkazal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da ni bilo zakonskih pogojev za ponovno preložitev obravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi istega sodišča VL 86821/2014 z dne 26. 6. 2014, po katerem toženec dolguje tožnici 4.690,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2014 dalje in izvršilnimi stroški. Tožencu je naložilo, da mora tožnici povrniti še nadaljnje pravdne stroške v znesku 854,50 EUR z obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga pritožil toženec. Navaja, da sodbe in sklepa o izvršbi ne priznava. Zahteva sojenje oziroma vabilo na narok, kjer se bo lahko zagovarjal in predstavil svoja dejstva.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da je bil toženec dvakrat povabljen na narok, vendar se je obakrat opravičil, razlogov za svoj izostanek pa ni izkazal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz spisa, opravilo dva naroka. Prvega je zaradi toženčevega opravičila preložilo. Na drugem je nato obravnavo opravilo v toženčevi odsotnosti, ker je ocenilo, da toženčev izostanek ni opravičljiv. Takšno svojo presojo je tudi ustrezno obrazložilo v izpodbijani sodbi.

6. Navedena procesna odločitev ne pomeni kršitve toženčeve pravice do obravnavanja v postopku, zato je brez podlage toženčeva zahteva po ponovnem sojenju.

7. Če se stranka ne more udeležiti obravnave, mora to pravočasno sporočiti sodišču in za svoj izostanek izkazati opravičljive razloge. Sodišče namreč lahko, upoštevaje 115. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), preloži narok po obvestilu stranke le takrat, kadar so podane okoliščine, ki bi sicer omogočale tudi vrnitev v prejšnje stanje ali podaljšanje roka (116. in 110. člen ZPP).

8. Vabilo na narok, ki ga je toženec prejel v drugem sodnem sporu, brez dvoma ni okoliščina, o kateri toženec ne bi mogel pravočasno obvestiti sodišča. Tudi njegova udeležba na naroku pri drugem sodišču ne predstavlja nepremagljive ovire, ki bi mu lahko preprečila sodelovanje v tem postopku, saj bi si za svoje zastopanje lahko poiskal pooblaščenca. Za povrh toženec zatrjevanih razlogov za izostanek ne v prvem in ne v drugem primeru ni z ničimer izkazal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da ni bilo zakonskih pogojev za ponovno preložitev obravnave.

9. Podlagi in višini svoje obveznosti do tožnice, kot jo ugotavlja izpodbijana sodba, toženec v pritožbi obrazloženo ne nasprotuje. Uradni pritožbeni preizkus pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi uradoma upoštevnih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo, je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo prvo sodbo (353. člen ZPP).

10. Tožnica ni upravičena do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo. Ti glede na enostavnost zadeve niso bili smotrni, saj odgovor ni bistveno prispeval k zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).