Jedro

Pri presoji glede upravičenosti do BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: Organ za BPP) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v zadevi prijave terjatev v stečajnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani St 517/2011 zoper A. d.d. Tožnik je 29. 11. 2011 vložil prošnjo za dodelitev BPP in po pozivu na dopolnitev vloge navedel, da potrebuje BPP za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje zaradi priznanja terjatve. V ponovljenem postopku je pristojni Organ za BPP ugotovil, da zadeva nasprotuje 24. členu Zakona o BPP (v nadaljevanju: ZBPP). Iz poslovnega registra Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) izhaja, da se je rok za prijavo terjatev v predmetnem stečajnem postopku iztekel 4. 7. 2011. Tožnik je v tem postopku sam prijavil terjatev že 13. 4. 2011, prošnjo za dodelitev BPP pa je vložil šele 26. 9. 2011, torej po tem, ko se je rok za prijavo terjatev že iztekel. 2. V pozivu na dopolnitev vloge z dne 14. 10. 2011 tožnik ni navedel za katero pravno sredstvo želi pridobiti BPP oz. je pojasnil, da je za BPP za izredna pravna sredstva že zaprosil v drugem postopku. Pristojni organ za BPP je na podlagi poizvedb na vpisniku stečajne pisarne Okrožnega sodišča v Ljubljani ponovno vpogledal v evidenco AJPES in ugotovil, da je bila na spletni strani portala AJPES 13. 2. 2012 prijavljena le terjatev v višini 114,961,15 EUR, ki je bila prerekana, ker se na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodi pravdni postopek Ip 3186/2008. Tožniku je bila v tem pravdnem postopku z odločbo Bpp 1254/2009 z dne 15. 6. 2009 dodeljena BPP. Glede druge terjatve v višini 155.363,83 USD pa je pristojni organ za BPP vpogledal v končni seznam preizkušenih terjatev z dne 7. 1. 2013 na AJPES ter ponovno pregledal tožnikove prijavljene terjatve z dne 13. 4. 2011. Ugotovil je, da ne gre za terjatev zoper stečajno dolžnico A. ampak za terjatev zoper družbo B. d.d. Tako gre za terjatev zoper drugo pravno osebo, ki je bila že prijavljeni v drugem stečajnem postopku. Glede na navedeno je zahteva tožnika za dodelitev BPP v nasprotju s 24. členom ZBPP. Tožniku bi bilo BPP po tem, ko je bila sestava in prijava terjatev že opravljena, mogoče dodeliti le za vložitev konkretnega pravnega sredstva (npr. ugovora), ne pa v celotnem zahtevanem obsegu. Glede na navedeno je Organ za BPP prošnjo tožnika za dodelitev predmetne BPP zavrnil. 3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in meni, da je nepravilno stališče Organa za BPP, da spremljanje objav v zvezi s prijavljenimi terjatvami v stečajnih postopkih ni takšno opravilo za katerega bi se prosilcu lahko dodelila BPP. S prijavo terjatev v stečajni postopek pridobi upnik status stranke v tem postopku. Z Ustavo RS pa je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe in do drugega pravnega sredstva. Zato mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevah in navedbah nasprotne stranke. Upnik je stečajnem postopku upravičen, da mu pristojno sodišče dodeli BPP in kot stranki v postopku zagotovi varstvo pravic, kolikor v skladu z ZBPP izpolnjuje pogoje. Tožnik je prijavil terjatve zoper stečajnega dolžnika A. Navedena družba pa je bila obvladujoča družba odvisne družbe C. d.o.o., ki je oškodovala tožnika za 155.363,83 USD in 27.130.820,13 SIT (sedaj 113.214,91 EUR). Terjatvi sta bili tudi pravnomočno ugotovljeni. Predpisi o gospodarskih družbah določajo, da mora obvladujoča družba odvisni družbi poravnati zgubo in kot solidarni dolžnik povrniti nastalo škodo. Ker odvisna družba C. tožniku ni mogla poplačati predhodno navedene terjatve, je upravičen do odškodnine. Predlagatelji predmetnega stečaja so imeli edini cilj, to je oškodovanje upnikov tem postopku. Kopije plačil tožniku za izvedena dela za odvisno družbo C. so bile sodišču posredovane s tožbo v zadevi P 3394/2007-I dne 9. 7. 2007. Glede na navedeno tožnik sodišču vsebinsko predlaga, da tožbi ugodi in mu omogoči, da določeni zakoniti zastopnik opravi vsa dejanja v zvezi z navedenimi terjatvami in pripadajočimi obrestmi.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi Organa za BPP iz obrazložitve izpodbijane odločbe strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

7. Med strankama je v predmetni zadevi sporno ali je Organ za BPP pravilno in zakonito zavrnil vlogo tožnika za dodelitev BPP. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v zadevi prijave terjatev v stečajnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani St 517/2011 zoper družbo A.. Gre za ponovljen postopek na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS I U 129/2015 z dne 17. 2. 2015, s katero je sodišče napotilo, da naj Organ za BPP glede na tožnikovo prijavo terjatev v predmetnem stečajnem postopku z dne 13. 4. 2011 konkretno navede razloge glede posameznih terjatev zaradi katerih meni, da tožniku ne pripada BPP v obsegu kot ga je tožnik opredelil v vlogi z dne 14. 10. 2014. Organ za BPP je v ponovljenem postopku ugotovil, da je bila na spletni strani portala AJPES 13. 2. 2012 prijavljena le terjatev tožnika v višini 114.961,15 EUR v zvezi s katero se Okrožnem sodišču v Ljubljani vodi pravdni postopek Ip 3186/2008 v katerem je bila z odločbo Bpp 1254/2009 z dne 15. 6. 2009 tožniku že dodeljena BPP. Glede druge terjatve v višini 155.363,83 USD pa je Organ za BPP ugotovil, da gre za terjatev tožnika zoper družbo B. d.d., torej zoper drugo pravno osebo, ki je bila prijavljena že v drugem stečajnem postopku. Tožnik pa je v predmetnem stečajnem postopku vložil tožbo zoper stečajno dolžnico A. zaradi plačila 114.961,15 EUR in ne tudi za druge terjatve. Za terjatev v višini 114.961,15 EUR, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, ker glede nje še teče pravda, pa je bila tožniku že dodeljena BPP. Tako je tudi po mnenju sodišča presoja Organa za BPP, da tožnik v predmetni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, pravilna.

8. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Po povedanem je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka. Sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev ustavnih pravic. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.