Jedro

S tem, ko je sodišče druge stopnje v sklepu I Cp 399/2025 z dne 20. 5. 2025 sodišče prve stopnje opozorilo, da je tožeča stranka vložila podredni zahtevek zgolj iz previdnosti in je glede slednjega stroškovni riziko na njej, je zgolj pojasnilo, da je sodišče prve stopnje pri določitvi sporne vrednoti (ki je v prvotnem sklepu ni ugotavljalo) dolžno razmejiti zahtevek tožeče stranke na primarni (o katerem je odločalo) in podredni, o katerem sodišče prve stopnje ni odločalo oz. je bil umaknjen, in ga zato sodišče prve stopnje, pri določitvi sporne vrednosti ne sme upoštevati, nikakor pa slednje ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje moralo odločati po uspehu.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo plačilo stroškov tožeče stranke v znesku 7.037,70 EUR.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sodišče predmetni postopek razdelilo na dve fazi, in sicer od vložitve tožbe dalje pa vse do spremembe tožbe na naroku dne 28. 9. 2023 je določilo sporno vrednost 75.000,00 EUR, za nadaljnjo fazo postopka pa 61.576,60 EUR. Pritožuje se zoper odločitev sodišča prve stopnje glede tako imenovane prve faze postopka, kjer so tožeči stranki priznani stroški v celoti, niso pa upoštevani pravdni stroški tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zmotno določilo sporno vrednost predmeta v prvi fazi postopka, saj je bil postavljen primarni zahtevek, katerega je tožeča stranka označila na 75.000,00 EUR, pri tem pa sodišče ni upoštevalo, da je bil postavljen tudi podredni zahtevek, katerega vrednost je tožeča stranka prav tako ocenila na 75.000,00 EUR in tako sporna vrednost ne znaša 75.000,00 EUR, ampak skupaj 150.000,00 EUR. Dne 28. 9. 2023 je tožeča stranka na naroku umaknila del primarnega zahtevka in celoten podredni zahtevek ter tako znaša dajatveni del zahtevka samo še 61.576,60 EUR. Sodišče prve stopnje je v tako imenovani prvi fazi postopka zmotno izračunalo uspeh tožeče stranke, posledično pa ni upoštevalo delnega uspeha tožene stranke. Tožeča stranka pa je podredni zahtevek vložila iz previdnosti in je tako prevzela celotni stroškovni riziko glede slednjega. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, v prvi fazi postopka o stroških odloči glede uspeha, saj je tožeča stranka uspela zgolj v višini 41,05 % oziroma podredno v višini 82,10 %, tožena stranka pa v višini 58,95 % oziroma podredno v višini 17,90 % ter tako odloči o tako spremenjenih stroških po medsebojnem pobotu. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 365. členom ZPP). Sodišče v predmetni zadevi odloča drugič.

5.Po določilu četrtega odstavka 163. člena ZPP lahko sodišče v odločbi, s katerim se konča postopek, odloči le, katera stranka krije stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

6.Glede na navedeno so pritožbeni razlogi zoper sklep o višini stroškov omejeni. Če sodišče odloči po četrtem odstavku 163. člena ZPP, namreč v odločbi o glavni stvari o stroških postopka odloči le po temelju (katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu), ko pa takšna odločitev postane pravnomočna, izda še sklep o višini stroškov. Navedeno pa skladno s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari (drugi odstavek 319. člena ZPP) pomeni, da v okviru odločanja o višini stroškov ni dopustno še enkrat odločati, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu

7.V predmetnem postopku je namreč sodišče prve stopnje v sodbi in sklepu II P 716/2018 z dne 5. 4. 2024 v točki VI. izreka (o stroških postopka ) odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške. Odločitev je bila potrjena s sodbo in sklepom VSM I Cp 617/2024 z dne 14. 1. 2025 in je s tem odločitev sodišča prve stopnje o temelju, glede stroškovne odločitve, pravnomočna.

8.S tem, ko je sodišče druge stopnje v sklepu I Cp 399/2025 z dne 20. 5. 2025 sodišče prve stopnje opozorilo, da je tožeča stranka vložila podredni zahtevek zgolj iz previdnosti in je glede slednjega stroškovni riziko na njej, je zgolj pojasnilo, da je sodišče prve stopnje pri določitvi sporne vrednoti (ki je v prvotnem sklepu ni ugotavljalo) dolžno razmejiti zahtevek tožeče stranke na primarni (o katerem je odločalo) in podredni, o katerem sodišče prve stopnje ni odločalo oz. je bil umaknjen, in ga zato sodišče prve stopnje, pri določitvi sporne vrednosti ne sme upoštevati, nikakor pa slednje ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje moralo odločati po uspehu.

9.Glede na obrazloženo, ko se tožena stranka povsem neutemeljeno zavzema za spremembo odločitve sodišča prve stopnje na način, da odloči o stroških postopka po uspehu v posamezni fazi postopka in tako odloča še o stroških tožene stranke, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

-------------------------------

1VSL sklep I Cp 430/2023 z dne 15. 3. 2023, VSL sklep III Cp 1140/2025 z dne 9. 7. 2025.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 163, 163/4, 319, 319/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.