Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopkih dodeljevanja javnih sredstev po javnih razpisih je poudarjeno dosledno izpolnjevanje formalnih zahtev, ki izhaja iz načela, da morajo biti vsi prijavitelji enako obravnavani. Tožbenemu sklicevanju, da pomanjkljivost na ovojnici, v kateri je bila vloga oddana, ni bistvena, zato sodišče ne more slediti.
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.
Sklep prvostopenjskega organa
1.S sklepom, št. 341-05/2020-2 z dne 25. 11. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), je Občinska uprava Občine A. kot prvostopenjski organ zavrgla vlogo, s katero se je tožnica prijavila na Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v Občini A. za leto 2020 (objavljen v Uradnem listu RS, št. 152/2020 z dne 23. 10. 2020, v nadaljevanju: Javni razpis).
2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Občina A. (v nadaljevanju: toženka ali občina) v skladu z Odlokom o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (v nadaljevanju: Odlok) objavila zgoraj navedeni Javni razpis. Ta v 6. točki določa, da morajo vlagatelji vloge oddati v roku 10 dni od dneva objave Javnega razpisa v Uradnem listu RS. Kot pravočasne se štejejo vloge, ki bodo do navedenega roka osebno oddane v sprejemni pisarni občine oziroma oddane po pošti priporočeno na naslov Občina A., ... Vloga, oddana na obrazcu, mora biti dostavljena v zapečateni ovojnici. Na prednji strani mora biti označeno: "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS Sofinanciranje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo 2020", na hrbtni strani ovojnice pa mora biti naveden naziv vlagatelja. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 152/2020 dne 23. 10. 2020, kar pomeni, da se je rok za oddajo vlog iztekel 2. 11. 2020. Tožnica pa je vlogo oddala po pošti priporočeno 3. 11. 2020. Njena vloga tudi ni bila pravilno označena, manjkal je zgoraj v navednicah citirani tekst. Komisija, imenovana s sklepom župana toženke, št. 341-02/2020-2 z dne 13. 10. 2020, je tako na svojem 1. sestanku 10. 11. 2020 v skladu s 6. točko Javnega razpisa ugotovila, da tožnica vloge ni oddala pravilno, saj ovojnica ni bila označena z navedenim tekstom, in da je bil prekoračen tudi rok za oddajo vloge, zato je bila vloga zavržena.
Odločba drugostopenjskega organa
3.Župan Občine A. je z odločbo, št. 341-0006/2020-2 z dne 6. 1. 2021, zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep in še odločil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali. V svoji obrazložitvi povzema pritožbene navedbe ter na podlagi spisovnih listin pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega organa. V tej zvezi navaja določbe 6. in 7. točke Javnega razpisa ter poudarja, da je Javni razpis določil, kako mora biti označena ovojnica, v kateri se odda vloga, kot tudi sankcijo, če vlagatelj ne bo ravnal po določbah Javnega razpisa, ter sankcijo v primeru prepozno vložene vloge. Javni razpis ni predvidel popravkov vloge v primeru formalnih pomanjkljivosti oznak na ovojnici prijave na razpis. Namen zahtevanega zapisa na ovojnici, ki upravičuje v razpisu določeno sankcijo, je, da se brez dvoma ugotovi, na kateri razpis se vloga nanaša, oziroma ali se sploh nanaša na Javni razpis. V danem primeru je bil vzpostavljen dvom o tem, pri čemer drugostopenjski organ pojasni, da je bil v času oddaje vloge pri toženki odprt rok za oddajo vlog na še en javni razpis (objavljen v istem Uradnem listu RS), zaradi česar je bila ustrezna označba še toliko pomembnejša.
4.Čeprav tako po presoji drugostopenjskega organa vprašanje (ne)pravočasnosti vložitve vloge niti ni več odločilno, pojasnjuje še, da je bil 10-dnevni rok (od objave Javnega razpisa) za oddajo vlog objavljen v Uradnem listu RS in ne le v razpisni dokumentaciji, zato se šteje, da je bil objavljen na predpisan način in prijaviteljem vnaprej znan. Po informacijah, ki jih je drugostopenjski organ pridobil od vložišča toženke, se je predstavnik tožnice res 2. 11. 2020 zglasil pri toženki, vendar je s seboj prinesel le vlogo, ki ni bila vstavljena v ovojnico, zato mu je bilo svetovano, naj jo vloži skladno z zahtevami Javnega razpisa (v zapečateni, ustrezno označeni ovojnici), saj bi bila sicer zavržena. Tožnica pa je nato pošiljko z vlogo poslala priporočeno po pošti šele 3. 11. 2020, kar pomeni, da je bil razpisni rok zamujen, poleg tega ovojnica ni bila ustrezno označena. Prvostopenjski organ je zato postopal pravilno, ko je vlogo s sklepom zavrgel.
Tožba
5.Tožnica se z odločitvijo ne strinja in je zato vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep in tudi drugostopenjsko odločbo ter njeno vlogo na Javni razpis vrne v ponovno obravnavo. Zahteva tudi, da ji toženka povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
6.V tožbi povzema razloge izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe ter meni, da je toženka ravnala v nasprotju z dejstvi in veljavnimi predpisi in da je prišlo do bistvenih kršitev določb postopka. Tožnica navaja, da je prijavo na Javni razpis predložila že 2. 11. 2020, ko se je osebno zglasila pri toženki. Zaradi epidemioloških razlogov je bila nerazumno zavrnjena. Nerazumljivo je namreč, da na uradni dan 2. 11. 2020 toženka ni sprejela prijave na Javni razpis, sprejemna pisarna bi ta dan morala delati, saj so bile uradne ure in ni bilo razlogov, da "razpisa" ne bi sprejeli kot pravočasnega. Kolikor pa sprejemna pisarna ne more sprejemati pisanj strank zaradi epidemioloških razlogov, tudi procesni in materialni roki ne morejo teči. Res je šlo za čas krize zaradi epidemije, zato pa bi toženka morala upoštevati, da je bil tek upravnih rokov drugačen oziroma je zastal, kot bi tudi morala upoštevati, da je bil Javni razpis z dodatnimi informacijami na spletni strani toženke objavljen šele 26. 10. 2020 in bi zato ta dan morala upoštevati za začetek štetja roka. Nepravilnost zapisa na kuverti ni bistveni element oziroma bistvena napaka za zavrženje vloge, ki je neutemeljeno, prav tako kot sklicevanje toženke, da se ni vedelo, na kateri razpis se je prijavila tožnica. Ta še navaja, da so sredstva za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo strogo namenska. Gre namreč za sredstva, ki jih lovske družine do polovice vplačajo vsako leto tistim občinam, na terenu katerih delujejo. Ta sredstva so tako namenjena za lovsko družino, ki deluje na območju toženke, to je za tožnico, ne more jih dobiti lovska družina, ki na območju toženke ne deluje. Sredstva so tudi omejena glede na višino vplačila koncesijske dajatve s strani tožnice. Takšne pogoje določa Uredba o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (v nadaljevanju: Uredba). Izpodbijani sklep in drugostopenjska odločba ne temeljita na pravno relevantnih dejstvih, kršen je bil postopek, kot tudi Zakon o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov-1) ter Uredba. Kot dokaze je tožnica v tožbi predlagala izpodbijani sklep in drugostopenjsko odločbo ter zaslišanje svojega predstavnika.
Nadaljnji potek upravnega spora
7.Toženka je podala odgovor na tožbo, v katerem sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožnici naloži, da toženki plača v stroškovniku priglašene stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z izpodbijanim sklepom je namreč prvostopenjski organ pravilno zavrgel tožničino vlogo na Javni razpis, ker je bila oddana v nasprotju s 6. točko Javnega razpisa, saj je bila oddana prepozno (3. 11. 2020) in v neustrezno označeni kuverti. Ker je bilo dejansko stanje glede (ne)pravočasnosti in (neustrezne) formalnosti oddaje vloge na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, materialno pravo pravilno uporabljeno in niso bile podane nikakršne kršitve postopka, je drugostopenjski organ zavrnil tožničino pritožbo.
8.Toženka izpostavlja, da Odlok v 3. členu določa, da se merila in pogoje za dodelitev sredstev ter ukrepe, ki bodo sofinancirani v posameznem letu, določi v javnem razpisu, ter dalje, da je Javni razpis v 8. točki določil, da bodo vloge, oddane v nasprotju z določbami 6. točke tega razpisa, zavržene. Nato citira določbe 6. točke Javnega razpisa ter opozarja, da tožnica sama pojasnjuje, da 2. 11. 2020 vloge, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, pri toženki ni oddala (fizično pustila). Ne v pritožbi ne v tožbi niso niti zatrjevana pravno pomembna dejstva, npr. kdaj naj bi se bil predstavnik tožnice 2. 11. 2020 zglasil na Občini A. Kot še dodaja toženka, določba Javnega razpisa, da se vloga lahko odda osebno v sprejemni pisarni občine, ne pomeni, da mora zagotoviti, da bi stranke lahko do njene sprejemne pisarne dostopale brez vseh omejitev 24 ur dnevno. Toženka je zaradi navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, skladno s katerimi je bilo v novembru 2020 zaradi preventivnih ukrepov omejevanja širjenja okužb s koronavirusom COVID-19 potrebno omejeno izvajati neposredne medčloveške stike, poslovanje uredila tako, da je stranke pozivala k vlaganju vlog po pošti in po elektronski pošti, neposreden stik pa jim je omogočala na podlagi vnaprejšnjega dogovora, kot to izhaja iz njenega obvestila, št. 166-01/2020-219 z dne 29. 9. 2020 (v nadaljevanju: obvestilo z dne 29. 9. 2020), ki je bilo javno objavljeno. Tožnica ne navaja pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da so ji bile kršene postopkovne pravice z onemogočanjem oddaje vloge, ki bi jo bila skušala oddati po svojem predstavniku 2. 11. 2020. Takšnih dejstev ni navajala v pritožbi, čeprav bi jih lahko (če bi obstajala), zato bi bilo njihovo morebitno navajanje šele v upravnem sporu nedovoljeno (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Oddajo vloge na dan 2. 11. 2020 pa bi tožnica lahko zagotovila tudi tako, da bi vlogo v ustrezno označeni ovojnici še isti dan oddala priporočeno po pošti, pa tega ni storila. Javni razpis, vključno z rokom za oddajo vlog, je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 152/2020 dne 23. 10. 2020, kar ni sporno. Rok 10 dni je glede na pravila o štetju rokov (99. do 101. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP) iztekel dne 2. 11. 2020. Tožnica je bila z navedenim seznanjena, nenazadnje sama navaja, da je tak zapis toženka 26. 10. 2020 objavila tudi na svoji spletni strani. Stališče, da naj bi rok za oddajo vloge v tem času ne tekel, nima podlage. Ker je bila tožničina vloga oddana šele 3. 11. 2020 in ker je Javni razpis v 6. točki, skladno z Odlokom, kot pogoj za dodelitev sredstev določal pravočasnost vloge, rok za oddajo vloge pa se je iztekel 2. 11. 2020, pri čemer tek tega roka ni bil zadržan ali prekinjen, je bila tožničina vloga kot nepravočasna z izpodbijanim sklepom pravilno zavržena (129. člen ZUP).
9.Navedeno, kot nadaljuje toženka, smiselno enako velja tudi za zavrženje tožničine vloge iz razloga, ker ovojnica, v kateri je bila oddana, ni bila ustrezno označena. Tudi v tej zvezi se sklicuje na 6. točko Javnega razpisa ter izpostavlja, da niti ni sporno, da kuverta, v kateri je bila oddana tožničina vloga, ni bila označena na zahtevani način. To tožnica v tožbi izrecno priznava, razvidno pa je tudi iz kopije kuverte, v kateri je vloga prispela k toženki. Zato je bil podan še nadaljnji razlog za zavrženje vloge (8. člen Javnega razpisa v zvezi s 3. členom Odloka). Kot še dodaja toženka, tožnica ne pojasni, zakaj bi bila z izpodbijano odločitvijo kršena Uredba ali ZDLov-1, ampak te navedbe, ki so brez podlage, pavšalno zgolj navrže ob koncu tožbe, medtem ko jih v pritožbi ni niti omenjala. Toženka je sodišču predložila upravne spise obravnavane zadeve, med katerimi se nahajajo tudi izpodbijani sklep, tožničina pritožba zoper ta sklep, drugostopenjska odločba in kopija poštne ovojnice, v kateri je tožničina vloga na Javni razpis prispela k toženki; predložila je tudi Odlok in v Uradnem listu RS, št. 152/2020 z dne 23. 10. 2020 objavljeni Javni razpis ter svoje obvestilo z dne 29. 9. 2020.
10.Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave na podlagi določbe prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), po kateri lahko sodišče s soglasjem strank v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta. Tako tožnica kot toženka sta namreč po razpisu glavne obravnave podali pisno izjavo, s katero sta se izvedbi obravnave odpovedali. Sodišče je tako o tožbi odločilo na podlagi pisnih vlog obeh strank in pisnih dokazov, to je upravnih spisov obravnavane zadeve, med katerimi se, kot rečeno, nahajajo izpodbijani sklep, tožničina pritožba, drugostopenjska odločba in kopija pisemske ovojnice, v kateri je tožničina vloga na Javni razpis prispela k toženki; vpogledalo je tudi obvestilo toženke z dne 29. 9. 2020 ter v Uradnem listu RS objavljeni Javni razpis in Odlok, pri čemer gre za sicer za ugotavljanje materialnega prava, ki ga ni treba dokazovati. Ni pa sodišče sledilo v tožbi podanemu (tudi sicer nekonkretiziranemu in nesubstanciranemu) dokaznemu predlogu za zaslišanje predstavnika tožnice, ker se je ta s pisno odpovedjo glavni obravnavi odpovedala tudi izvajanju tovrstnega dokaza.
Presoja sodišča
K I. točki izreka:
11.Tožba ni utemeljena.
12.Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjski organ zavrgel tožničino vlogo na Javni razpis. Pri tej presoji pa se upoštevajo tudi razlogi, ki jih ob obravnavanju pritožbe zoper prvostopenjski akt navede drugostopenjski organ, torej razlogi v odločbi, s katero je v konkretnem primeru drugostopenjski organ tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil.
13.Po presoji sodišča je bila v upravnem postopku sprejeta pravilna in zakonita odločitev o zavrženju tožničine vloge na Javni razpis, pravilen je bil tudi postopek, v katerem je bila izdana. Sodišče v vsem bistvenem lahko sledi tudi razlogom, s katerimi sta prvo- in nato še drugostopenjski organ utemeljila sprejeto odločitev. Na te razloge se sodišče sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede na tožbene navedbe pa dodaja:
14.Z vlogo, ki je bila zavržena z izpodbijanim sklepom, se je tožnica prijavila na Javni razpis, ki ga je toženka objavila na podlagi Odloka, izdanega na temelju ZDLov-1. Odlok v 3. členu določa, da so upravičenci do sredstev za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire lovske družine - koncesionarji, ki imajo podpisano koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v RS za lovišča, ki ležijo na območju občine (prvi odstavek), da se sredstva upravičencem razdelijo na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti gospodarjenja z divjadjo (drugi odstavek), da se merila in pogoje za dodelitev sredstev ter ukrepe, ki bodo sofinancirani v posameznem letu, določi v javnem razpisu (tretji odstavek) ter da za izvedbo postopka dodelitve namenskih sredstev imenuje župan komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, pri čemer mora biti v komisijo imenovan vsaj en strokovnjak s področja lovstva (četrti odstavek).
15.Na tej podlagi je bil torej objavljen Javni razpis, ki v 6. točki določa, da morajo vlagatelji vloge oddati v roku 10 dni od dneva objave Javnega razpisa v Uradnem listu RS. Kot pravočasne vloge se štejejo vloge, ki bodo do roka, navedenega v prejšnjem odstavku, osebno oddane v sprejemni pisarni občine oziroma oddane po pošti priporočeno na naslov Občina A. Vloga, oddana na obrazcu, mora biti dostavljena v zapečateni ovojnici. Na prednji strani mora biti označeno: "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS: Sofinanciranje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo 2020", na hrbtni strani ovojnice pa mora biti naveden naziv vlagatelja. Kakšna je pravilna označitev ovojnice, je v nadaljevanju te točke Javnega razpisa tudi grafično prikazano. V drugi alineji prvega odstavka 8. točke Javnega razpisa pa je določeno, da bodo vloge, ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 6. točki Javnega razpisa, zavržene.
16.Kot med strankama ni sporno, je bil Javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 152/2020 dne 23. 10. 2020. Odtlej je tekel 10-dnevni rok za oddajo vloge na Javni razpis, ki se je tako iztekel v ponedeljek, 2. 11. 2020. Tožnica je - kot je ugotovila že toženka in kot je razvidno iz kopije poštne ovojnice, ki jo je predložila - vlogo oddala priporočeno po pošti 3. 11. 2020. To pa je po poteku roka, določenega v Javnem razpisu, zato je toženka vlogo morala zavreči. Podlaga za to je v drugi alineji prvega odstavka 8. točke Javnega razpisa, ki je skladna z zakonsko določbo 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Sodišče v tej zvezi pripominja, da gre v zadevi, kot je obravnavana, za odločanje o t.i. drugi javnopravni stvari iz 4. člena ZUP, pri odločanju o kateri se pravila ZUP uporabljajo smiselno, če to področje ni urejeno s posebnim postopkom.
17.V zvezi z navedenim sodišče dalje ugotavlja, da tožnica ni uspela dokazati navedb, da je prijavo na Javni razpis predložila že 2. 11. 2020, ko se je njen predstavnik osebno zglasil pri toženki, kot tudi ne trditev, da je bila na ta dan pri toženki nerazumno zavrnjena oziroma da ji toženka na uradni dan 2. 11. 2020 ni omogočila sprejema vloge. Teh navedb tožnica že konkretizirala ni do te mere, da bi lahko vodile do drugačne odločitve (tako niti ne navaja, kdo naj bi za tožnico skušal oddati vlogo in točno kdaj ter kdo, kje in kdaj točno naj je pri toženki ne bi želel sprejeti). Glede tožničinega sklicevanja na epidemiološko situacijo je toženka pojasnila in z obvestilom z dne 29. 9. 2020 izkazala, da je strankam ne glede na to omogočala tudi neposreden stik z javnimi uslužbenci na podlagi vnaprejšnjega dogovora. Da bi to bilo tožnici onemogočeno, ne trdi oziroma zatrjuje povsem pavšalno, nekonkretizirano in tega tudi ne dokaže. Že toženka pa je izpostavila, da tožnici tudi ni nič preprečevalo, da bi vlogo na Javni razpis v ustrezno označeni ovojnici 2. 11. 2020 poslala priporočeno po pošti. Sodišče prav tako ne more slediti tožbenemu stališču, da bi toženka pri odločanju o vlogi morala upoštevati, da je bil zaradi epidemije tek materialnih in procesnih rokov drugačen oziroma da je zastal: za (odločitev relevantni) čas od objave Javnega razpisa 23. 10. 2020 do izteka roka za oddajo vlog 2. 11. 2020 namreč tega noben predpis ni določal. Tožnica se tudi ne more z uspehom sklicevati, da bi toženka morala pri odločanju upoštevati, da je bil Javni razpis na njeni spletni strani objavljen šele 26. 10. 2020 in šele od tega datuma dalje šteti za oddajo vlog na Javni razpis. Javni razpis, ki je bil javno objavljen v Uradnem listu RS dne 23. 10. 2020, namreč v 6. točki povsem jasno določa, da je treba vlogo oddati v roku 10 dni od dneva objave Javnega razpisa v Uradnem listu RS. O tem je bila tožnica seznanjena z objavo Javnega razpisa v Uradnem listu RS, kot je pripomnila že toženka, pa nenazadnje tudi v objavi na toženkini spletni strani. Tožbeni ugovori, s katerimi tožnica oporeka zavrženju vloge, ker ni bila oddana v roku, določenem z Javnim razpisom, so torej neutemeljeni.
18.Zavrženje tožničine vloge na Javni razpis pa glede na določbe 6. točke in druge alineje prvega odstavka 8. točke Javnega razpisa utemeljuje tudi ugotovitev, da tožnica vloge ni oddala na način, določen v 6. točki Javnega razpisa. Iz kopije poštne ovojnice, v kateri je k toženki prispela tožničina vloga, je razvidno in med strankama niti ni sporno, da tožnica ovojnice ni označila, kot je bilo določeno v Javnem razpisu, to je z navedbo: "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS: Sofinanciranje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo 2020". Zakaj ni postopala tako oziroma da omenjene zahteve ne bi mogla izpolniti, niti ne navaja. Drugostopenjski organ pa je še pojasnil, da sta bila tedaj odprta dva javna razpisa, česar tožnica konkretizirano tudi ne prereka. Sodišče k temu dodaja, da je v postopkih dodeljevanja javnih sredstev po javnih razpisih poudarjeno dosledno izpolnjevanje formalnih zahtev, ki izhaja iz načela, da morajo biti vsi prijavitelji enako obravnavani. Tožbenemu sklicevanju, da pomanjkljivost na ovojnici, v kateri je bila vloga oddana, ni bistvena, zato sodišče ne more slediti.
19.Tožbene navedbe, da so sredstva za sofinanciranje aktivnosti trajnega gospodarjenja z divjadjo strogo namenska in da jih ne more dobiti lovska družina, ki ne deluje na območju toženke, ter tožbene navedbe v smeri, da sta bila kršena ZDLov-1 in Uredba, so (pre)splošne in kot takšne do drugačne presoje sodišča ne morejo pripeljati. V tej zvezi tako sodišče zgolj ponovno navaja, da Odlok, izdan na podlagi 29. člena ZDLov-1, določa, da se sredstva upravičencem razdelijo na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti gospodarjenja z divjadjo ter da se merila in pogoje za dodelitev sredstev določi v javnem razpisu. Za obravnavano zadevo relevantni Javni razpis je na navedeni podlagi določil rok in način za oddajo vloge, ki pa ju tožnica ni spoštovala, zato je bila njena vloga utemeljeno zavržena.
20.Glede na vse navedeno je sodišče tožbo v tem upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
K II. točki izreka:
21.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 4, 129, 129/1, 129/1-3
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.