Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če bo sodba postala pravnomočna, potem bo odpadla škoda, ki ima neposredni vpliv na obstoj odškodninske terjatve tožnice zoper toženca.
Odločitev sodišča o prekinitvi postopka je pravilna, saj je bilo o izbrisu hipoteke že odločeno s sodbo. Počakati je treba le še na pravnomočnost sodbe in bi bilo ponovno obravnavanje spornih okoliščin v tu obravnavani zadevi v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 1927/2017 - II.
2. Tožnica v pritožbi predlaga, da se predmetni postopek nadaljuje brez prekinitve. Zaradi vpisa hipotek trpi posledice že od leta 2016 in ji škoda še nastaja. Tožbeni zahtevek zajema tudi ostalo škodo, ki je nastala, ne le v zk vpisano hipoteko, obravnavano v zadevi P 1927/2017 - II. Na delu nepremičnine so bile zaradi tega, ker ni bila vložena ustrezna zaznamba spora, v omenjenem obdobju vpisane tudi druge hipoteke. Odvetnik se je že od nastanka te situacije branil odgovornosti in toženi stranki odgovarja, da postopek zavlačuje še naprej.
3. V odgovoru na pritožbo toženca pritožbene navedbe prerekata. Navajata, da je v zadevi P 1927/2017 - II že odločeno, vendar še ne pravnomočno ter bi bilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti, če bi se isto vprašanje obravnavalo še enkrat. Predlagata zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V postopku ni sporno, da sta bila tožnica in njen polbrat A. A. solastnika, tožnica do ¾ in njen polbrat do ¼, nepremičnin ID znak 000-115 in ID znak 000-114, k. o. X, kar v naravi predstavlja hišo na naslovu ... z ograjenim dvoriščem in vrtom. Ni sporno, da je tožničin polbrat solastniški delež prodal B. B., ta pa je kot posojilojemalec s posojilodajalcem C. C. sklenil posojilno pogodbo in sporazum o ustanovitvi hipoteke, tako da je na nepremičnini 115, k. o. X, pri ¼ deležu vknjižena hipoteka v višini 105.000 EUR. Nadalje ni sporno, da je v zvezi z lastništvom potekala pravda pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 878/2014 - II (nadaljevana v zadevi P 1574/2008-II) zaradi tožničine predkupne pravice, v kateri je dosegla prepis solastniškega deleža do ¼ nase tako, da je po sedanjem stanju v zemljiški knjigi lastnica obeh nepremičnin do celote. V pravdi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1927/2017 - II je sodišče razsodilo, da je posojilna pogodba nična, vknjižba hipoteke neveljavna ter se v zemljiški knjigi izbriše. Sodba je bila izdana 5. 10. 2022 in še ni pravnomočna (B27). V tu obravnavani tretji pravdi tožnica tožencema očita, da nista predlagala vpisa zaznambe spora v zemljiško knjigo, zaradi česar je prišlo na njenih nepremičninah do ustanovitve več hipotek ter zahteva izbris hipotek (podredno plačilo zneska 108.000 EUR), plačilo odškodnine v višini 36.000 EUR zaradi neugodnih in dolgotrajnih posledic postopkov in vračilo pravdnih stroškov v višini 6.300 EUR.
6. Po predlogu tožencev je sodišče prve stopnje tu obravnavani postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve P 1927/2017 - II. Obrazložilo je, da tožnica zahteva izbris hipotek, podredno plačilo zneska 108.000 EUR. Če bo zgoraj navedena sodba (B27) postala pravnomočna, potem bo odpadla škoda, ki ima neposredni vpliv na obstoj tožničine odškodninske terjatve zoper toženca.
7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj je bilo o izbrisu hipoteke že odločeno s sodbo, torej je bil dokazni postopek v celoti izpeljan. Počakati je treba le še na pravnomočnost sodbe in bi bilo ponovno obravnavanje spornih okoliščin v tu obravnavani zadevi v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
8. Pritožbeni ugovor, da tožnica že od leta 2016 trpi posledice in škoda še nastaja, je pavšalen in s tem neutemeljen. Pritožbeni ugovor, da so na tožničinih nepremičninah vpisane tudi druge hipoteke, je neutemeljen, saj sedanji podatki zemljiške knjige kažejo, da je vpisana le še hipoteka za 105.000 EUR. Tudi zadnji tožničin pritožbeni ugovor, da tožba zajema tudi ostalo škodo in ne le škodo z vpisano hipoteko, je neutemeljen. Res tožnica zahteva še 36.000 EUR odškodnine za nastalo nepremoženjsko škodo in plačilo sodnih stroškov, vendar bo skladno z načelom ekonomičnosti sodišče prve stopnje moralo vse tožničine zahtevke (če bo tudi po pravnomočnosti sodbe v zadevi P 1927/2017 - II pri vseh še vztrajala) obravnavati enotno v enem dokaznem postopku.
9. Ker pritožbeni niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).