Jedro

ZJC-B ureja postopek razlastitve nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta in v šestem odstavku izrecno določa, da razlastitveni upravičenec na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, lastninsko pravico pridobi z dokončnostjo odločbe o razlastitvi. Takšna listina je skladno z določbami ZZK-1 primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist pritožnice in nasprotna udeleženca zmotno menita drugače.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se vpis dovoli.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Gre za postopek, začet po uradni dolžnosti. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je na podlagi dokončne Odločbe o razlastitvi št. 352-129/2019 z dne 19. 9. 2019, ki jo je izdala UE Ljubljana, pri zgoraj navedeni nepremičnini, last nasprotnih udeležencev A. A. do 1/8 in B. B. do 3/8, s sklepom Dn 117211/2020 z dne 4.8.2020 pri njunih solastniških deležih dovolila vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe razlastitvenega postopka, v korist [...]. Nasprotna udeleženca sta zoper sklep sodišča o dovolitvi vpisa vložila ugovor, ki mu je sodišče ugodilo. Sklep sodniške pomočnice je spremenilo tako, da predlaganega vpis ni dovolilo.

Ugotovilo je, (1) da je vknjižba predlagana na podlagi dokončne odločbe o razlastitvi, ki je bila izdana v nenujnem postopku po 196. členu Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) in na podlagi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B), (2) da ZJC-B v 19. členu res določa, da pridobi razlastitveni upravičenec lastninsko pravico na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, z dokončnostjo odločbe o razlastitvi in (3) da tudi upravna odločba, ki je podlaga za vpis, določa, da je dokončnost odločbe podlaga za izbris zaznambe razlastitvenega postopka in vpis lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 2392/55 k.o. 0000 [...], v korist razlastitvene upravičenke do celote.

Kljub temu vpisa ni dovolilo. Pri tem se je sklicevalo na načelo formalnosti, na peti in šesti odstavek 112. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in pojasnilo, da lahko sodišče v zemljiškoknjižnem postopku po uradni dolžnosti odloča o vpisu lastninske pravice le na podlagi odločbe o razlastitvi, ki je pravnomočna, ali pa na podlagi odločbe o razlastitvi, ki je bila izdana v nujnem razlastitvenem postopku, če je razlastitveni organ odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve. Ker listina, ki je podlaga za vpis, ne spada niti pod peti odstavek niti pod šesti odstavek 112. člena ZZK – 1, po mnenju sodišča vpisa ni mogoče dovoliti.

2. Zoper odločitev sodišča je druga udeleženka [...] vložila pravočasno pritožbo. Meni, da je dokončna odločba o razlastitvi, izdana na podlagi določb ZJC-B, listina, ki je primerna za vpis v zemljiško knjigo. V konkretnem primeru se je postopek razlastitve vodil na podlagi določb posebnega zakona, ki izrecno določa, da pridobi razlastitveni upravičenec lastninsko pravico na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, z dokončnostjo odločbe o razlastitvi in lahko z dokončnostjo odločbe tudi prevzame nepremičnino v posest, če je še nima v posest (šesti odstavek 19. člena ZJC-B). Opozarja na določbo 42. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnomočne ali dokončne odločbe upravnega organa, razen če zakon ne določa drugače. Ker podlago za vpis predstavlja odločba državnega organa, je bil sklep Dn 117211/2020 z dne 4.8.2020 izdan v skladu z 8. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi. Ker 19. člen ZJC-B nesporno določa, da razlastitveni upravičenec v teh primerih pridobi lastninsko pravico z dokončnostjo odločbe o razlastitvi in je odločba, ki je podlaga za vpis, nesporno dokončna, je stališče sodišča, da navedena listina ni podlaga za dovolitev vpisa, napačno. Odločba je tudi v nasprotju s prakso zemljiškoknjižnih sodišč, ki v tovrstnih zadevah dopuščajo vknjižbo lastninske pravice na podlagi dokončnih odločb. 3. Na njeno pritožbo sta odgovorila nasprotna udeleženca B. B. in A. A. Opozarjata na formalnost zemljiškoknjižnega postopka, po katerem mora za vsak vpis obstajati ustrezna podlaga. Razlastitveni postopek je hud poseg v v temeljne človekove pravice. Sodišče mora pri odločanju upoštevati določbe ZZK-1 in pri tem ne sme kršiti osnovnih ustavnih pravic strank. Glede morebitnega neskladja ima možnost predlagati ustavno presojo. Priglašata stroške postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Podlaga za vpis lastninske pravice v tem zemljiškoknjižnem postopku je Odločba o razlastitvi št. 352-129/2019 z dne 19. 9. 2019, ki je postala dokončna 19.2.2020. Navedena odločba razlašča solastniški delež nasprotnih udeležencev A. A. v deležu do 1/8 in in B. B. do 3/8 v korist pritožnice. Izdana je bila v postopku in pod pogoji, ki jih predpisuje zakon: na podlagi 196. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) in 19. člena ZJC-B. Zemljiškoknjižno sodišče je nanjo vezano.

6. ZJC-B ureja postopek razlastitve nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta in v šestem odstavku izrecno določa, da razlastitveni upravičenec na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, lastninsko pravico pridobi z dokončnostjo odločbe o razlastitvi.

7. Takšna listina je skladno z določbami ZZK-1 primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist pritožnice in nasprotna udeleženca zmotno menita drugače. ZZK-1 v zvezi s tem v 40. členu namreč določa, da se vknjižba pravic v zemljiško knjigo lahko (med drugim) dovoli na podlagi druge pravnomočne ali dokončne odločbe državnega organa, če zakon določa, da se na njeni podlagi pridobijo stvarne pravice (8. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). V tej zadevi gre za tak primer, saj ZJC-B izrecno določa, da razlastitvena upravičenka z dokončnostjo navedene odločbe pridobi lastninsko pravico.

8. Stališče sodišča, ki vpisa ni dovolilo s sklicevanjem na peti in šesti odstavek 112. člena ZZK-1, je prestrogo. Zemljiškoknjižni postopek je res izrazito formalen, vendar je treba njegove njegove obličnostne zahteve razlagati skladno z njihovim smislom in namenom. Namen 112. člena ZZK-1 ni v določanju dodatnih pogojev za vpis v zemljiško knjigo v primerih, ko gre za vpis pravic, pridobljenih v postopku razlastitve. Prav nasprotno. Gre za zagotavljanje javne koristi. Z njim naj se zagotovi, da v primerih, ko država ali občina v razlastitvenem postopku pridobita lastninsko pravico, podatki zemljiške knjige to čimbolj ažurno in pravilno odražajo. Ureditev 112. člena ZZK-1 je usklajena z določbami ZUreP-2 (prej ZUreP-1, prim. Poročevalec DZ RS, št. 16/2003, str. 75). Po njih se v postopku razlastitve lastninska pravica pridobi načeloma s pravnomočnostjo in se takrat praviloma tudi vpiše v zemljiško knjigo (204. člen ZUreP-2 in peti odstavek 112. člena ZZK-1). V določenih primerih zaradi nujnosti lahko pride do vpisa že prej, s samo izdajo odločbe (205. člen ZUreP-2 in šesti odstavek 112. člena ZZK-1). V konkretnem primeru je do razlastitve prišlo v specifičnem postopku, predpisanem v posebnem zakonu, ki izrecno določa, da se lastninska pravica pridobi že z dokončnostjo odločbe (in ne šele s pravnomočnostjo, kot to določa ZUreP-2). Ni sprejemljivo stališče, ki v takšnem primeru (ko je listina primerna za vpis) v 112. členu ZZK-1 vidi oviro za vpis. Upoštevaje zgoraj obrazložen namen 112. člena ZZK-1 je sprejemljiva razlaga, da je dokončna odločba, izdana na podlagi 19. člena ZJC-B v pogledu zemljiškoknjižnih zahtev 112. člena ZZK-1 izenačena s pravnomočno odločbo iz petega odstavka 112. člena ZZK.

9. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se vpis dovoli (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

10. Udeleženci nosijo sami svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 40. člena Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).