Jedro

V odločbi o izvzetju iz nacionalizacije je govora o (le) eni drvarnici, medtem ko je izvzetih stanovanj šest, v korist le-teh (v množini) pa se odreja trajna pravica uporabe drvarnice (v ednini). Ob jezikovni in logični razlagi je najbolj verjeten zaključek, da drvarnica ni namenjena zgolj enemu od izvzetih stanovanj.

Ostali etažni lastniki se zgolj z neuporabo ne morejo odpovedati svoji solastninski pravici na skupnem delu, ki ni samostojna stvar v pravnem prometu.

Vsaka stranka lahko vloži pritožbo le za varovanje svojih (in ne tujih) pravic; torej B. B. niti nima pravnega interesa za pritožbo zaradi domnevnih nepravilnosti odločitve o pravici druge stranke.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča1 ugotovilo, kdo so udeleženci postopka in kdo je čigav pravni naslednik (I. do V. točka izreka); ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-135, k. o. X, z naslovi S. 2, G. 1 in P. 1 (v nadaljevanju: stavba) obstoji etažna lastnina, ki je deloma že vpisana (VI. in VII. točka); ugotovilo posamezne dele stavb in njih lastnike (VIII. točka), posameznim delom pripadajoče deleže solastnine na skupnih delih stavbe (IX. točka), skupne dele stavbe, med njimi sporna dela št. 33 in 34 (X. točka) ter dejstvo, da nekateri posamezni deli ne obstojijo več (XI. točka); naposled je preneslo nekatere vknjižene izvedene pravice ter ohranilo vknjiženo zaznambo urejanja prostora (XII. in XIII. točka).

2. Zoper sklep se pritožujeta A. A. in B. B.; slednja je vložila tudi dopolnitev pritožbe.

3. A. A. izpodbija le odločitev v zvezi s posebnima skupnima deloma št. 33 in 34 (sedaj v naravi klet) in navaja, da je napačna ugotovitev, da gre za skupne dele, ki služijo vsem etažnim lastnikom, saj gre za posebni skupni del, ki služi (pripada) le lastniku dela stavbe št. 3 (pritožniku). Pritožnik je lastninsko pravico na tem posameznem delu pridobil s prodajno pogodbo, ki jo je C. C. sklenila z njegovim pravnim prednikom. Sodišče je napačno interpretiralo odločbo Občinskega ljudskega odbora z dne 19. 7. 1960 (priloga C35, v nadaljevanju odločba) o izvzetju iz nacionalizacije; ni podlage za ugotovitev, da je bila pravica uporabe drvarnic odrejena v korist vseh šestih izvzetih stanovanj. Nemotena uporaba kleti s strani lastnika stanovanja št. 3 izključuje obstoj dogovora med etažnimi lastniki oz. stanovalci.

4. B. B. v pritožbi, datirani 4. 11. 2021, navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit, da je oškodovana, ker ji niso priznali deleža na etažni lastnini, prav tako je oškodovana njena hči D. D. V dopolnitvi pritožbe, datirani 15. 11. 2021, podaja večje število trditev, ki jih bo sodišče druge stopnje povzelo v nadaljevanju obrazložitve, ko bo nanje odgovarjalo.

5. Mestna občina ..., A. A. in E. E. so odgovorili na pritožbi B. B. in predlagali njeno zavrnitev.

6. Pritožbe niso utemeljene.

_Glede pritožbe A. A.:_

7. Nasprotni udeleženec A. A. izpodbija le odločitev glede posameznih delov št. 33 in 34, ki v naravi predstavljajo klet. Sodišče prve stopnje je s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da gre za posebna skupna dela stavbe, ki služita vsem etažnim lastnikom. Ta odločitev je po oceni pritožbenega sodišča pravilna in tudi ustrezno obrazložena. Pravilno je uporabilo v času nacionalizacije veljavni Zakon o lastnini na delih stavb2 in pravilno je interpretiralo odločbo o izvzetju iz nacionalizacije. Iz te odločbe je razvidno, da je bilo v korist treh oseb iz nacionalizacije izvzetih šest stanovanj (I. točka izreka). V II. točki izreka je nadalje določeno, da se _v korist izločenih stanovanj_ (v množini) _odreja trajna pravica uporabe drvarnice_ (sedaj sporna klet) _v prizemlju ter trajna pravica skupne uporabe pralnice, stopnišča_ […]. Res je, kar izpostavlja pritožba, da je ZLDS (podobno kot tudi poznejša in sedaj veljavna zakonodaja) ločeval skupne dele, ki služijo vsem stanovanjem, od onih, ki služijo le enemu ali nekaterim stanovanjem, kot tudi, da odločba govori najprej o trajni pravici uporabe (v zvezi s sporno drvarnico, sedanjo kletjo), nato pa o trajni pravici skupne uporabe (v zvezi s stopnišči, pralnico, podstrešjem in WC-ji v mednadstropjih). Vendar tudi ta distinkcija (ki je sodišče prve stopnje ni spregledalo) po oceni sodišča druge stopnje še ne pomeni, za kar se zavzema pritožnik, da naj bi sporna klet pripadala le njegovemu stanovanju. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v odločbi govora o (le) eni drvarnici, medtem ko je izvzetih stanovanj šest, v korist le-teh (v množini) pa se odreja trajna pravica uporabe drvarnice (v ednini). Ob jezikovni in logični razlagi je najbolj verjeten zaključek, da drvarnica ni namenjena zgolj enemu od izvzetih stanovanj. Nadalje je prvostopenjsko sodišče izpostavilo, da so v stavbi le štirje kletni prostori, stanovanj in poslovnih prostorov pa je 18 (teh ugotovitev pritožba ne izpodbija), kar zopet bolj verjetno kaže, da so bile kleti namenjene vsem in ne le nekaterim posameznim stanovanjem.

8. Tudi (sicer nesporno) dejstvo, da pritožnik sporno klet uporablja, samo po sebi še ne pomeni, da je tudi njen lastnik; sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo (37. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da se ostali etažni lastniki zgolj z neuporabo ne morejo odpovedati svoji solastninski pravici na skupnem delu, ki ni samostojna stvar v pravnem prometu (33. točka obrazložitve).

9. Glede na vse povedano je po oceni pritožbenega sodišča (naj)bolj verjeten zaključek sodišča prve stopnje, da je sporna klet skupni del, ki pripada vsem etažnim lastnikom. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi verjetnosti (24. člen ZVEtL-1). V skladu s tem kriterijem je sodišče prve stopnje odločilo pravilno. Zainteresirane osebe pa lahko tudi po končanem postopku vzpostavitve etažne lastnine svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih (primerjaj 35. člen ZVEtL-1); z drugimi besedami – pritožnik ima še vedno možnost v pravdnem ali drugem postopku dokazovati, da je izključni lastnik sporne kleti.

_Glede pritožb B. B.:_

10. V zvezi s pritožbo in dopolnitvijo pritožbe imenovane sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica ne v pritožbi ne v dopolnitvi ne pove, kateri del prvostopenjskega sklepa izpodbija. Zaradi posplošenosti in pavšalnosti pritožb v veliki meri ni mogoče ugotoviti, na kateri del odločitve oziroma razlogov prvostopenjskega sklepa se posamezne pritožbene navedbe sploh nanašajo. Pritožbi tudi ne vzpostavita vsebinskega dialoga z izpodbijanim sklepom, zoper argumente sodišča prve stopnje ne ponudita svojih nasprotnih argumentov, temveč pritožnica le niza svoje trditve oziroma poglede na zadevo, brez dodatne utemeljitve, zakaj meni, da je tako. V pritožbi z dne 4. 11. 2021 so tako povsem pavšalno navedeni (prepisani) pritožbeni razlogi iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku.4

11. Pritožnica pavšalno zatrjuje, da je bila oškodovana, ker ji sodišče ni priznalo deleža na etažni lastnini, ne da bi pojasnila, zakaj (na kakšni pravni podlagi) bi ji moralo ta delež (kolikšen?) priznati. Pri tem se tudi ne sooči z argumenti sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo (12. in 48. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da pritožnica ni ne zakonita ne oporočna dedinja po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu, zato ji ne pripada etažna lastnina. Enako vsebinsko prazna je navedba, da naj bi pritožničini hčeri D. D. pripadal večji delež (kolikšen? zakaj?) na »njej pripadajoči nepremičnini.« Pri tem pa je treba predvsem poudariti, da sta tako pritožnica kot D. D. samostojni stranki postopka; vsaka stranka lahko vloži pritožbo le za varovanje svojih (in ne tujih) pravic; torej B. B. niti nima pravnega interesa za pritožbo zaradi domnevnih nepravilnosti odločitve o pravici druge stranke (D. D.); slednja bi morala vložiti pritožbo sama, če meni, da odločitev ni pravilna.

12. V dopolnitvi pritožbe z dne 15. 11. 2021 so navedbe v največji meri pavšalne, saj iz njih ni jasno, zakaj pritožnica meni, da je odločitev napačna.5 Povsem nejasna je navedba, da je ugotovitev, da ima stavba posebne skupne dele »v škodo denacionalizacijskim upravičencem;« ne le, da ne pove, zakaj je tako (vsaka večstanovanjska stavba ima skupne dele!), temveč tudi ne, kdo naj bi bili ti denacionalizacijski upravičenci, katerim je odločitev v škodo (pritožnica to ni, kot je bilo že pojasnjeno). Navedbe, da naj bi A. A. in E. E. uzurpirala oziroma »odtujila« nekatere skupne prostore ter izvajala nekakšno samovoljo, so popolnoma nerazumljive, saj ni jasno, kateri del odločitve sodišča prve stopnje naj bi bil napačen, zakaj, predvsem pa pritožba ne pove, kakšno pravico ali interes ima pri vsem tem pritožnica (za katero je ugotovljeno, da ni etažna lastnica). Enako velja za obširne navedbe o sanitarijah, ki jih pritožba podrobno našteva s številkami prostorov in etaž in navaja, komu naj bi pripadale in komu ne (A. A.): tudi tu so izostala vsa pojasnila, zakaj naj bi bilo tako, kot meni pritožnica, in zopet, kakšno svojo pravico ali interes s temi pritožbenimi navedbami zasleduje pritožnica (kot že pojasnjeno, pritožbe v korist tretjih oseb ni mogoče vlagati).

13. Navedbe o arkadnem hodniku (pritožba ne pove, kateri del je to), o degradiranem prostoru, ki je služil poslovni dejavnosti (enako), o vandalizmu, (ne)vzdrževanju čistoče in domnevno »nezadostno kompenziranih« denacionalizacijskih upravičencih (katerih?) so tako posplošene in nerazumljive ter povsem nepovezane z argumentacijo sodišča prve stopnje, da nanje sploh ni mogoče odgovoriti.

14. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje vse tri pritožbe zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1. 2 Uradni list FLRJ, št. 16/59 in nadaljnji, v nadaljevanju ZLDS. 3 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 4 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 5 Na prvi strani pritožnica sicer navede, s katerimi deli odločitve se ne strinja.