Jedro

Zaradi pomanjkljive trditvene podlage predloga za dopustitev revizije ni mogoče sklepati, da bi lahko šlo v obravnavanem primeru za protiustavno pravno praznino. Takega položaja ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije ni zaznalo niti Vrhovno sodišče samo. Ko je tako, po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ne obstoji podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati 649.854,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2022 dalje ter tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

2.Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka (v nadaljevanju predlagatelj) predlog za dopustitev revizije.

3.Predlagatelj v predlogu naslavlja več vprašanj, glede katerih Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo. Med drugim tudi predlaga, naj Vrhovno sodišče začne postopek za presojo ustavnosti. Trdi, da bi moral zakonodajalec odškodninsko odgovornost po 26. členu Ustave posebej zakonsko urediti in ker je ni, gre po mnenju predlagatelja za neustavno pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo obligacijskega prava oziroma zakona, ki ureja obligacijska razmerja na civilnopravnem področju.

4.Po prvem odstavku 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in 156. členu Ustave mora sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti.

5.To ustavno pooblastilo sodiščem je treba razlagati skupaj s 125. členom Ustave, po katerem so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani ne samo na zakon, temveč tudi na Ustavo. Vezanost sodnika na Ustavo zahteva, da sodnik pri sprejemanju konkretnih odločitev zakone razlaga tako, da je njihova uporaba v okoliščinah konkretnega primera skladna z Ustavo. Pri iskanju ustavnoskladne rešitve določenega pravnega vprašanja se sodišče lahko opre na vse splošno sprejete metode pravne razlage. Šele, če z metodami pravne razlage ne more razlagati zakona na način, skladen z Ustavo, mora, če meni, da je zakon v neskladju z Ustavo, na podlagi 156. člena Ustave začeti postopek za oceno njegove ustavnosti.(1)

6.Preden sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti, mora torej izčrpati vse druge možnosti za sprejetje ustavnoskladne odločitve v konkretnem primeru. To smiselno velja tudi za primere, ko sodišče oceni, da se v konkretnem primeru sooča s pravno praznino. Obstoj pravnih praznin v pravnem redu sam po sebi ni v neskladju z Ustavo. Pri pravni praznini gre za to, da bi zakonodajalec sicer lahko uredil neurejeni življenjski primer, vendar se da položaj rešiti tudi z uporabo pravil, ki urejajo podobne primere. Pravna praznina je protiustavna le, če se je z ustaljenimi metodami razlage ne da zapolniti. Za protiustavno pravno praznino gre takrat, ko neurejenega življenjskega primera ni mogoče rešiti z uporabo analogije in ustavnopravni razlogi zahtevajo, da zakonodajalec tak neurejeni primer zakonsko uredi. Samo v primeru, ko je zakonodajalcu mogoče očitati, da posamezne človekove pravice v določenih primerih zaradi odsotnosti posebne zakonske ureditve sploh ne bi bilo mogoče uresničevati (niti na podlagi razlage sodišča), bi bil podan primer protiustavne pravne praznine.(2)

7.Na podlagi razloženega sledi, da je intervencija Ustavnega sodišča upravičena le, če gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolnitvi s sredstvi razlage pravnih norm.(3) Pri tem je sodišče zavezano, da preuči tudi možnost analogne uporabe določene zakonske določbe.(4) Ko je ta možnost mogoča in utemeljena, intervencija Ustavnega sodišča v okviru presoje ustavnosti ni potrebna.

8.Iz predloga za dopustitev revizije ne izhaja, da bi predlagatelj očitek, da gre v obravnavanem primeru za protiustavno pravno praznino zasnoval, upoštevaje zgoraj predstavljena stališča. Predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije ne utemelji zatrjevane protiustavnosti pravne praznine. V predlogu ne pojasni, zakaj zatrjevane pravne praznine ni mogoče zapolnitvi s sredstvi razlage pravnih norm.

9.V sodni praksi in pravni teoriji je ustaljeno in uveljavljeno stališče, da se glede vprašanj, ki niso izrecno urejena v 26. členu Ustave, uporabi pravila obligacijskega prava.(5) V predlogu za dopustitev revizije ni pojasnjeno, zakaj in katerih določb zakona, ki ureja obligacijskopravna razmerja, v tem primeru naj ne bi bilo mogoče niti analogno uporabiti oziroma zakaj naj bi njihova analogna uporaba preprečevala ustavnoskladno odločitev sodišča v konkretnem primeru. V predlogu tudi ni pojasnjeno, zakaj v obravnavanem primeru posamezne človekove pravice ni mogoče uresničevati niti na podlagi razlage sodišča.

10.Glede na navedeno zaradi pomanjkljive trditvene podlage predloga za dopustitev revizije ni mogoče sklepati, da bi lahko šlo v obravnavanem primeru za protiustavno pravno praznino. Takega položaja ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije ni zaznalo niti Vrhovno sodišče samo. Ko je tako, po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ne obstoji podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.

11.Ker glede na obrazloženo tudi niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo.

12.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Glej sklepe Ustavnega sodišča, št. U-I-238/12 z dne 23. 1. 2014, 7. točka obrazložitve, št. U-I-52/15 z dne 28. 9. 2016, 5. točka obrazložitve, št. U-I-63/15 z dne 16. 12. 2015, 3. točka obrazložitve, št. U-I-129/15 z dne 11. 2. 2016, 9. točka obrazložitve. Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 20/2023 z dne 24. 5. 2023, 15. točka obrazložitve.

Op. št. (2)Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-779/21 z dne 7. 4. 2022, 8. točka obrazložitve. Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 20/2023 z dne 24. 5. 2023, 16. točka obrazložitve.

Op. št. (3)Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-779/21 z dne 7. 4. 2022, 8. točka obrazložitve.

Op. št. (4)Primerjaj tudi odklonilno ločeno mnenje sodnice dr. Dunje Jadek Pensa, ki se mu pridružuje sodnica dr. Etelka Korpič - Horvat, k odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-76/11 z 14. 6. 2012.

Op. št. (5)Glej npr. Damjan Možina, Odškodninska odgovornost države, v: Pravni letopis 2013, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, GV Založba, Ljubljana 2013, str. 141-144. Glej tudi npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005, 13. točka obrazložitve, sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 110/2012 z dne 12. 7. 2012, 12. točka obrazložitve, sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 186/2015 z dne 1. 10. 2015, 10. točka obrazložitve, sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 315/2010 z dne 21. 10. 2010, 10. točka obrazložitve.