Jedro

Strokovna izvedba obveznosti, ki jo podjemnik prevzame s podjemno pogodbo, pomeni na strani vsakega izvajalca dolžnost, da svoj podjem opravi z dolžno profesionalno skrbnostjo in tega ni potrebno posebej zapisovati v pogodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 144929/2009 z dne 8. 10. 2009 v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v višini 899,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlagala, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, oziroma podrejeno da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne v nov postopek.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da jo sodišče druge stopnje zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ter naloži toženi stranki povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o izmenjavi oglaševalskega prostora in sicer je tožena stranka ponujala oglasni prostor na A in na spletni strani, tožeča stranka pa je ponujala oglasni prostor v revijah B in C. Nesporno je, da je tožeča stranka svoj del obveznosti iz pogodbe izpolnila in da je tožena stranka v celoti ni izpolnila. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pogodba veljala vse do poteka časa, za katerega je bila sklenjena in je odločilo, da je pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka dolžna plačati zahtevani znesek tožeči stranki odškodninska (17. člen Obligacijskega zakonika, Ur.l. RS št. 83/2001 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju OZ).

6. Pritožnica izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede dejanskega stanja, na podlagi katerega je zaključilo, da se pritožnici ni uspelo rešiti odgovornosti za neizpolnitev svojega dela obveznosti iz sklenjene pogodbe. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, ki je napravilo pravilno dokazno oceno zaslišanih prič v povezavi s predloženimi listinami glede tega, da naj bi tožena stranka pravi čas obvestila tožečo, da naj ponovno predloži oglas, saj ga je sama izgubila. Pritožbenim izvajanjem, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni verjelo priči M. S., pač pa le pričama K. M. in D. Z., ni mogoče slediti. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, kar izhaja iz zapisnika o zaslišanju prič, da tožena stranka tožeče stranke ni obvestila o tem, da zaradi sesutja serverja, na podlagi katerega bi morala predvajati oglase, ki jih je nesporno tožeča stranka pravi čas posredovala, ne more predvajati oglasov in da naj ji tožeča stranka ponovno pošlje oglase. To je namreč potrdila priča A. M. (ki ni zaposlena pri tožeči stranki), ki je vedela samo, da do predvajanja oglasa ni prišlo, ne pa tudi, da se je sistem sesul in da bi predstavnik tožene stranke od kogarkoli zahteval, da ponovno predložijo oglas. Da bi tožena stranka tožečo stranko pravočasno obvestila, da naj ponovno predloži oglas in bi se s tem odgovornost za neizvajanje pogodbe preneslo na tožečo stranko, pa tožena stranka ni izkazala niti s predloženimi listinami, saj iz njih nikjer ne izhaja, da bi tožena stranka to storila, kar vse je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ki je v skladu z določbo 8. člena ZPP na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj štelo, katera dejstva so dokazana.

7. V nadaljevanju se poskuša tožena stranka rešiti odgovornosti za svojo neizpolnitev s tem, da na njej ni neskrbnost ravnanja v zvezi z izgubo oglasa, ki naj bi ga za tožečo stranko na svojem mediju predvajala, ker je takšen način dela, kot je bil pri toženi stranki, torej da se prenese oglas na FTTP server in potem nemudoma naknadno izbriše po naložitvi oglasa na playout server, običajen način poslovanja televizijskih hiš. Prav tako ni običajno, da se gradivo hrani v arhivu. Pritožbeno sodišče se glede skrbnosti tožene stranke v celoti sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje in še dodaja, da takšnega načina poslovanja, kot ga zatrjuje tožena stranka, ni mogoče sprejeti kot skrbnega. Splošno znano dejstvo je, da se poslovni subjekti, ki se ukvarjajo z dejavnostmi povezanimi z informacijskimi sistemi, pred izgubo podatkov zavarujejo tako, da imajo urejene arhive in varnostne kopije podatkov. Te odgovornosti se tožena stranka ne more znebiti tako, da se sklicuje na običajno prakso, ki tudi, če v resnici obstoji, ni profesionalna.

8. Prav tako se ne more tožena stranka znebiti svoje odgovornosti s tem, da se v pogodbi ni posebej zavezala, da bo arhivirala oglas ali delala kopije oglasnega sporočila. Strokovna izvedba obveznosti, ki jo podjemnik prevzame s podjemno pogodbo, pomeni na strani vsakega izvajalca dolžnost, da svoj podjem opravi z dolžno profesionalno skrbnostjo in tega ni potrebno posebej zapisovati v pogodbo.

9. Pritožnica je ves čas postopka zatrjevala, kar ponovi tudi v pritožbi, da je bila pogodba le delno neizpolnjena. Strežnik podizvajalca naj bi se sesul šele dne 3.9.2008, torej pet dni po pričetku izvedbe oglaševanja, ko je bila vsebina oglasnega sporočila tožeče stranke izbrisana. Istočasno pa pritožnica ves čas postopka zatrjuje, da nima arhivov, ki bi kazali, kolikokrat in koliko oglasov je bilo v tem času dejansko predvajanih. Ta okoliščina pa gre v njeno škodo, saj svojih trditev, da je pogodbo vsaj delno izpolnila, ne more dokazati. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke po plačilu celotne škode, ki jo predstavlja storitev, ki jo je ona na podlagi pogodbe izpolnila, utemeljen, saj toženi stranki ni uspelo dokazati niti delne izpolnitve.

10. Protispisno pa je pritožbeno izvajanje, da tožeča stranka ni zatrjevala ali dokazala, da je nastala katera izmed oblik škode, saj je to storila v četrti pripravljalni vlogi v točki XVIII.

11. Sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj pritožbeni razlogi niso podani, niti ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

12. Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo, vendar pa njenih stroškov glede na vsebino odgovora ni mogoče šteti za stroške potrebne za pravdo (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 155. člena ZPP), zato jih mora nositi sama.