Jedro

Toženka je vložila predlog za obnovo zaradi novih dejstev in dokazov po poteku 5 let od pravnomočnosti sodbe, zato je sodišče njen predlog pravilno zavrglo kot prepozen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog druge toženke za obnovo postopka z dne 3.2.2012 in ji naložilo, da povrne tožnici pravdne stroške v višini 515,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je pritožila druga toženka (v nadaljevanju: toženka), zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo dejstvo, da je v predmetni zadevi odločalo tudi višje sodišče in je bila sodba višjega sodišča vročena toženki šele 12.2.2006. Obnova postopka je bila torej vložena pred iztekom petletnega roka za obnovo. Povzema navedbe iz predloga za obnovo postopka in poudarja, da so podani razlogi za obnovo. Priči T. M. K. in A. Ž., s katerimi je opravila razgovor, bosta lahko potrdili, da gospodarskega poslopja ni nikoli uporabljala tožnica, temveč ga je vedno uporabljala le tožena stranka. Tožnica zato ni mogla priposestvovati predmetne nepremičnine. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži, da predlagani priči zasliši, dovoli obnovo postopka in v obnovljenem postopku izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, vse s stroškovno posledico.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je toženkin predlog za obnovo postopka z dne 27.1.2012 zavrnilo, ker je ugotovilo, da je prepozen (396. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP) in nepopoln (397. člen ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je toženka predlog za obnovo vložila prepozno, ker ga je vložila po poteku petletnega roka (tretji odstavek 396. člena ZPP) in ga je zato zavrglo v skladu z določbo prvega odstavka 398. člena ZPP. Ugotovilo je, da je toženka predlog za obnovo vložila 3.2.2012, sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 1529/2004 z dne 9.6.2005 pa je postala pravnomočna 14.12.2005. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo, da je o zadevi odločalo tudi višje sodišče in da ji je bila njegova sodba vročena šele 12.2.2006, spričo česar je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, pred potekom petletnega roka.

7. V skladu z določbo tretjega odstavka 396. člena ZPP obnove ni več mogoče predlagati, če preteče pet let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna.

8. Ne drži pritožničino stališče, da je sodišče prve stopnje spregledalo odločbo višjega sodišča (1). Res pa je, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, kdaj je bila odločba sodišča druge stopnje pritožnici, ki je vložila predlog za obnovo postopka, vročena.

9. Po podatkih spisa je toženko v pritožbenem postopku zastopal odvetnik D. Č., ki mu je bila odločba sodišča druge stopnje vročena 11. 1. 2006 (vročilnica pripeta sodbi sodišča druge stopnje na redni številki 122 spisa). Predlog za obnovo je toženka vložila neposredno na sodišče 27.1.2012 (ne 3.2.2012, kot ugotavlja sodišče prve stopnje). Odločitev sodišča prve stopnje pa je kljub ugotovljenim nepravilnostim pri navedbah datumov pravilna. Toženka je predlog za obnovo vložila po poteku petletnega roka, tudi če se upoštevajo pravilni datumi.

10. Ker je odločitev sodišča prve stopnje, da je toženkin predlog bil vložen prepozno, pravilna, se sodišče prve stopnje ne opredeljuje glede pravilnosti odločitve, da je podlaga za zavrženje njenega predloga tudi nepopolnost vloženega predloga za obnovo.

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni podan in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Sodišče ugotavlja, da je postala sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 1529/2004 z dne 9.6.2005 pravnomočna 14.12.2005, kar je datum odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 5221/2005.