Jedro

Tožnica je prejela premoženje v konkretni pravdni zadevi. Za uspeh v pravdnem postopku šteje le prisojena glavnica, to je uspeh v vrednosti prisojenega spornega predmeta, ne pa tudi zamudne obresti, ki se v konkretni zadevi niso vstoževale kot glavni znesek, pač pa kot stranska terjatev. V konkretni pravdni zadevi, za katero ji je bila dodeljena BPP, je tožnica delno uspela, saj ji je bila prisojena glavnica v višini 917,00 EUR, šteti pa je tudi, da je premoženje prejela (četudi ga dejansko ni prejela kot nakazilo, saj ga je pred tem pobotala s svojo obveznostnjo iz naslova pravdnih stroškov do nasprotne stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju organ) tožnici kot upravičenki do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) naložil, da mora v roku 15 dni Republiki Sloveniji povrniti stroške, izplačane iz naslova BPP, v višini 1.023,67 EUR, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je naveden v izreku sklepa.

2.V obrazložitvi sklepa organ pojasnjuje, da je bila tožnici odobrena redna BPP z odločbo opr. št. BPP 414/2012-6 z dne 10. 7. 2012 za nadaljnje zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. P 738/2012, z odločbo opr. št. BPP 613/2015-2 z dne 6. 1. 2016 pa še redna BPP kot oprostitev plačila predujma v isti pravdni zadevi. Iz naslova BPP so bili s sklepom BPP 414/2012-14 z dne 31. 5. 2017 odvetniku A. A. priznani stroški in nagrada v višini 688,69 EUR. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. P 738/2012 z dne 2. 6. 2016 v zvezi z odredbo naslovnega sodišča opr. št. BPP 613/2015-5 z dne 4. 7. 2016 pa je bila iz naslova BPP izvedencu medicinske stroke B. B. odmerjena in izplačana nagrada in materialni stroški v skupni višini 581,14 EUR. Skupaj so iz naslova BPP bili izplačani stroški v višini 1.269,83 EUR. Na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I P 738/2012 z dne 11. 5. 2017 je bila toženka A., d. d. dolžna plačati tožnici 917,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 301,00 EUR od dne 6. 7. 2010 dalje do plačila in od zneska 616,00 EUR od dne 13. 7. 2016 dalje do plačila, v roku 15 dni. V citirani sodbi je bilo glede stroškov postopka med drugim odločeno, da je toženka dolžna v korist proračuna Republike Slovenije iz naslova oprostitve plačila stroškov izvedenskega dela medicinske stroke in stroškov odvetniškega zastopanja tožnice plačati skupni znesek v višini 246,16 EUR. A., d. d. je 23. 1. 2018 na račun naslovnega sodišča nakazala dolžni znesek v višini 246,16 EUR ter tako izpolnila svojo celotno predmetno obveznost do Republike Slovenije. Dosojeni denarni znesek v višini 917,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa v skladu z 48. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) predstavlja premoženje, ki ga je upravičenka do BPP pridobila na podlagi pravnomočne sodbe sodišča. Iz dopisa A., d. d. z dne 22. 10. 2020 je tako razvidno, da je tožnica prejela zavarovalnino 1.193,64 EUR. Iz dopisa tožničinega odvetnika A. A. z dne 16. 10. 2020 pa je med drugim razvidno, da po njegovem mnenju tožnica v predmetnem pravdnem postopku ni dejansko pridobila ničesar, saj je bila dolžna povrniti pravdne stroške toženki v višini 1.857,90 EUR ter tako bila v "minusu" v višini 664,26 EUR. Organ se s tem mnenjem odvetnika ne strinja ter se v zvezi s tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS IV U 103/2014 z dne 22. 1. 2015, iz katere med drugim izhaja, da je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi se morali odšteti tudi stroški, ki so bili tožnici naloženi v predmetnem pravdnem postopku s sklepom z dne 24. 5. 2012. Navedeni sklep je bil tako izdan na drugi pravni podlagi, medtem ko pravno podlago in pogoje za vrnitev izplačanih odvetniških stroškov (in v danem primeru tudi nagrade in materialnih stroškov izvedenca) določa prej citirani 48. člen ZBPP. Glede na to, da je torej tožnica v postopku delno uspela in je pridobila premoženje, je v skladu z 48. členom ZBPP dolžna povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP (znesek v višini 1.269,83 EUR) in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka (znesek v višini 246,16 EUR), torej je dolžna povrniti del stroškov v višini 1.023,67 EUR (razlika med zneskoma 1.269,83 EUR in 246,16 EUR), prav tako je prejela premoženje (glavnica skupaj z obrestmi - 1.193,64 EUR) v višji vrednosti, kot znaša del stroškov, izplačanih iz sredstev BPP, ki ga je dolžna povrniti. Organ zato ocenjuje, da je tožnica prejela tolikšno premoženje, da je del stroškov, ki so bili dejansko izplačani iz naslova BPP, dolžna povrniti. Ker premoženje, ki ga je prejela upravičenka, tudi ne predstavlja premoženja iz naslova preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, je organ odločil, da je tožnica dolžna povrniti znesek 1.023,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Zoper navedeno odločitev je tožnica v upravnem sporu vložila tožbo, v kateri toženki očita, da četudi iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je v postopku uspela, dejansko pa ni pridobila premoženja oz. dohodka (drugi odstavek 49. člena ZBPP), da bi bila dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova BPP. Dodaja še, da je bila dolžna zavarovalnici A., d. d. povrniti stroške, kar je tudi storila - prilaga potrdilo o plačilu.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je po pozivu poslala upravni spis.

K izreku

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da mora tožnica povrniti stroške, izplačane iz naslova BPP, v znesku 1.023,67 EUR, ker je v postopku, za katerega ji je bila BPP dodeljena, delno uspela; organ je odločitev oprl na 48. člen ZBPP. Tožnica ugovarja, da dejansko ni pridobila premoženja oz. dohodka, saj je morala toženki iz pravdnega postopka, A., d. d., povrniti (pravdne) stroške, pri tem se sklicuje na drugi odstavek 49. člena ZBPP.

7.Po prvem odstavku 48. člena ZBPP je upravičenec do BPP, ki je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Po tretjem odstavku tega člena se v nobenem primeru od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.

8.Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se zato sklicuje na njegove razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje:

9.Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvah organa za BPP, ki jim tožnica v tožbi ne nasprotuje, zato sodišče tudi upoštevajoč določbo prvega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje tako ugotovljeno dejansko stanje za nesporno, in sicer da je tožnica v postopku, vodenem pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I P 738/2012, in Višjim sodiščem v Mariboru I Cp 8/2018, delno uspela in da ji je bila s sodbo z dne 11. 5. 2017 prisojena odškodnina v višini 917,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 301,00 EUR od 6. 7. 2010 dalje do plačila ter od zneska 616,00 EUR od 13. 7. 2016 do plačila (kar je tudi sicer razvidno iz izreka sodbe A5). Prav tako tožnica ne prereka ugotovitev o tem, da je bilo v postopku, vodenem pod opr. št. I P 738/2012, iz naslova BPP izplačanih 1.269,83 EUR stroškov (688,69 EUR za stroške postavljenega odvetnika ter 581,14 EUR za stroške izvedenca) ter da je bila toženka na podlagi IV. točke sodbe v zadevi I P 738/2012 z dne 11. 5. 2017 dolžna plačati v korist proračuna Republike Slovenije 246,16 EUR na račun stroškov odvetniškega zastopanja tožnice in stroškov pridobitve izvedenskega mnenja, kar je tudi poravnala. Nesporno tako razlika med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, tako znaša 1.023,67 EUR.

10.Tožnica sicer zatrjuje, da dejansko ni prejela premoženja oz. dohodka, saj je morala poravnati presežek stroškov pravdnega postopka toženki (nesporno sta stranki iz navedenega pravdnega postopka pobotali medsebojne obveznosti po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru I P 738/2012 z dne 11. 5. 2017 - A5)

11.in se sklicuje na drugi odstavek 49. člena ZBPP. Ta določa, da kadar je sicer upravičenka v postopku (delno) uspela, vendar na podlagi pravnomočne odločbe dejansko ni pridobila premoženja oz. dohodkov, je dolžna povrniti stroške, ki so bili izplačani iz naslova BPP le, če bi se njen materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega ji je bila dodeljena BPP, toliko izboljšal, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bila več upravičena do BPP in da bi zmogla delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova BPP, oz. povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače.

Tožnica se sklicuje na navedeno pravno podlago ZBPP in k izpodbijanem sklepu A1 priloži še uradni zaznamek Okrožnega sodišča Murska Sobota Bpp 706-2013-7 z dne 29. 11. 2023 (zadnji del priloge A1) o tem, da je upravičenka sicer v postopku uspela (odpustile so se ji obveznosti stečajne dolžnice v postopku osebnega stečaja do datuma 5. 12. 2013, v postopku pa ni pridobila premoženja oz. dohodkov, saj je stečajna masa zadoščala le za plačilo stroškov stečajnega postopka in da do poplačila upnikov ni prišlo; organ pa je na podlagi drugega odstavka 49. člena ZBPP ugotovil, da se v enem letu od pravnomočne rešitve zadeve materialni položaj upravičenke niti njene družine ni izboljšal in je zaključil, da stroškov, izplačanih iz naslova BPP, ni mogoče izterjati.

12.Vendar pa se navedeni uradni zaznamek nanaša na drugo BPP (tudi drugega Okrožnega sodišča - v Murski Soboti, in sicer Bpp 706/2013) in drugo upravičenko (C. C.), pa tudi okoliščine zadeve v primerjavi z obravnavano so drugačne. Pri navedeni upravičenki iz uradnega zaznamka je šteti, da ni prejela premoženja oz. dohodkov na podlagi pravnomočne odločbe sodišča (saj stečajna masa (kljub odpustu dolgov upravičenke) ni zadoščala za poplačilo upnikov, pač pa le za plačilo stroškov stečajnega postopka), medtem ko je bil tožnici v konkretni zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru s sodbo (točka I izreka) I P 738/2012 z dne 11. 5. 2017 prisojen znesek 917,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, s čimer je tožnica v pravdni zadevi delno uspela in je tudi šteti, da je prejela premoženje. Ta znesek tožnici dejansko sicer ni bil nakazan, saj ga je predhodno medsebojno pobotala z obveznostmi do toženke iz pravdnega postopka (pobotna izjava A2 z dne 8. 3. 2018, glej tudi opombo št. 1 te sodbe), na podlagi navedenega medsebojnega pobota pa je tožnica toženki iz pravdnega postopka poravnala še razliko na račun stroškov pravdnega postopka (točka III izreka navedene sodbe) v višini 664,26 EUR.

13.Vendar navedeno ne pomeni, da tožnica ni prejela premoženja v konkretni pravdni zadevi, saj izplačana odškodnina tožnici in plačilo stroškov pravdnega postopka toženki A., d. d. temeljita na drugi pravni podlagi, kot je pravilno pojasnila že toženka, sklicujoče se na sodbo Upravnega sodišča RS št. IV U 103/2014 z dne 22. 1. 2015. Sodišče še dodaja, da za uspeh v pravdnem postopku šteje le prisojena glavnica, to je uspeh v vrednosti prisojenega spornega predmeta (prvi odstavek 39. člena ZPP), to je prisojenih 917,00 EUR odškodnine tožnici po I. točki izreka sodbe I P 738/2012 z dne 11. 5. 2017, ne pa tudi sicer zamudne obresti, ki se v konkretni zadevi niso vtoževale kot glavni zahtevek, pač pa kot stranska terjatev (drugi odstavek 39. člena ZPP). Med sporni predmet zadeve pa ne sodijo stroški postopka, ki so na podlagi 151. člena ZPP izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade, ter predujem za stroške, nastale z izvedbo dokazov (153. člen ZPP). V konkretni pravdni zadevi, za katero ji je bila dodeljena BPP, je torej tožnica delno uspela, saj ji je bila prisojena glavnica v višini 917,00 EUR, šteti pa je tudi, da je premoženje prejela (četudi ga dejansko ni prejela kot nakazilo, saj ga je pred tem pobotala s svojimi obveznostmi do A., d. d. iz navedene sodbe A5).

14.Pogoje za vrnitev BPP pa glede na navedeno določa v konkretni zadevi 48. člen ZBPP. Navedeni prisojeni znesek 917,00 EUR tudi ne predstavlja preživnine niti odškodnine zaradi izgubljenega preživljanja zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje (drugi odstavek 48. člena ZBPP).

15.Iz IV. točke izreka sodbe I P 738/2012 z dne 11. 5. 2017 (A5) je razviden tudi obseg stroškov (ti so znašali 246,16 EUR), ki jih je bila dolžna A., d. d. kot nasprotna stranka namesto tožnici kot upravičenki do BPP povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ta znesek stroškov, ki ga je po tretjem odstavku 46. člena ZBPP dolžna državi povrniti nasprotna stranka upravičenca do BPP, je namenjen kritju stroškov BPP, ki je bila izplačana iz državnega proračuna. Razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova BPP (v konkretni zadevi nesporno 1.269,83 EUR) in zneskom, ki ga je državi povrnila nasprotna stranka (v konkretni zadevi nesporno 246,16 EUR, razlika je torej 1.023,67 EUR, kot je navedeno sicer tudi v izpodbijanem sklepu), pa je dolžan po prvem odstavku 48. člena ZBPP državi povrniti upravičenec do BPP, če je v postopku, za katerega mu je bila odobrena BPP, delno ali v celoti uspel in če je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oz. dohodke (kot ugotovljeno v točkah 12 in 13 obrazložitve, je tožnica v postopku delno uspela in prejela premoženje, ki ga je sicer pobotala s svojimi obveznostmi do A., d. d. iz naslova pravdnih stroškov). Pri tem se od upravičenca do BPP po izrecni določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je ta v postopku dejansko dobil. V zvezi s tem je šteti, da je tožnica v pravdnem postopku dejansko prejela poleg glavnice še znesek zakonskih zamudnih obresti, skupaj 1.193,64 EUR, ki jih je sicer pobotala s svojo obveznostjo do A., d. d. na račun pravdnih stroškov, ki jih ji je morala plačati (glej opombo 1 te sodbe). Od nje pa se terja po izpodbijanem sklepu 1.023,67 EUR (1.269,83 EUR - 246,16 EUR), torej manj, kot je dejansko dobila v pravdnem postopku.

16.Ker je bil torej postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, izpodbijana odločitev pa je tudi pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člane ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

17.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev, med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1 in točka 9 obrazložitve). Sporna je bila le pravna presoja pravilnosti uporabe materialnega prava, to je vprašanje, ali je tožnica kljub plačilu pravdnih stroškov toženki iz pravdnega postopka dolžna državi vrniti sredstva iz naslova BPP, izplačane iz državnega proračuna.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.