Jedro

Posledica kršitve pogodbene obveznosti oziroma neizpolnitve le-te je lahko škoda, v konkretnem primeru bi to bila škoda tožnice, ki je svoj del obveznosti (denarni prispevek h kupnini) izpolnila. Vendar tudi za tak primer velja, da je treba izkazati vse predpostavke civilnega delikta, kar tožnici v obravnavanem primeru ni uspelo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka novi sama stroške svoje pritožbe.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožnici 9.482,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 1999 dalje in ji povrniti pravdne stroške. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo 9.482,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih mesečnih zneskov po 180,00 EUR za čas od 1. 3. 2005 dalje in tožnici naložilo, da povrne toženki njenih 3.068,88 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnica je vložila zoper prvostopno sodbo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Očita bistveno kršitev določb postopka iz točk 14 in 15 člena 339/II citiranega zakona. Vztraja, da ji nastaja škoda, ker osebne služnosti stanovanja že od novembra 1999 ne more koristiti, je pa zanjo plačala 22.600,00 DEM. Izvedenec J.M. je to škodo ovrednotil, tožnica je za izračun škode predlagala tudi pritegnitev izvedenca - aktuarja. Izkazane so vse predpostavke odškodninske odgovornosti toženke, tudi škoda, glede primarnega tožbenega zahtevka pa predpostavke verzijskega zahtevka, saj je toženka obogatena, tožnica pa prikrajšana, ker je izvrševanje njene osebne služnosti onemogočeno in ni možnosti, da bi prišla do svoje pravice. Predlaga ugoditev tožbenemu zahtevku na pritožbeni stopnji, podrejeno pa razveljavitev napadene sodbe in ponovno sojenje na prvi stopnji.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba povsem pavšalno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu točk 14 in 15 člena 339/II ZPP, kar je neupoštevno. Ob preizkusu zadeve sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega prava ni ugotovilo (člen 350/II ZPP), zato obstaja pritožbena graja iz točke 1 člena 338/I ZPP neuspešna.

6. Pritožba brez uspeha uveljavlja tudi pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Odločilne dejanske okoliščine je sodišče prve stopnje dovolj raziskalo in sprejelo na podlagi izvedenih dokazov pravilne dejanske in pravne zaključke, ki jim sodišče druge stopnje pritrjuje in jih povzema, glede na pritožbena izvajanja pa odgovarja:

7. Izkazano je, kar zaključuje sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je tožnica prispevala za plačilo kupnine za nakup hiše toženke v Zgornji Hajdini 117 22.600,00 DEM, izkazano pa je tudi, da je toženka v korist tožnice ustanovila osebno služnost dosmrtne rabe stanovanjske hiše Zgornja Hajdina 117, last toženke (sodba opr. št. P 301/2006 v zvezi s sodbo opr. št. I Cp 957/2009). Nadalje je izkazano in ni sporno, da je toženka navedeno nepremičnino onesposobila za normalno bivanje, kar po pravilnih razlogih prvostopne sodbe predstavlja kršitev pogodbene zaveze toženke. Nepremičnina oziroma hiša, ki je predmet užitka, še obstaja, zato ni mogoče zaključiti, da je užitek prenehal (člen 241/3 Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Tožnica pa tudi ni uveljavljala ne v tem ne v kakem drugem postopku, da se svoji pravici odpoveduje (člen 241/2 SPZ), kaj takega smiselno ne izhaja niti iz pritožbe, čeprav v njej tožnica trdi, da pravice osebne služnosti stanovanja ne bo mogla (več) uveljaviti. Pritrditi je tako prvostopnemu pravnemu zaključku, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama obstaja, zato podlaga tožničinega denarnega prispevka toženki h kupnini ni prenehala (člen 132 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR oziroma 111 Obligacijskega zakonika - OZ).

8. Posledica kršitve pogodbene obveznosti oziroma neizpolnitve le-te je lahko škoda, v konkretnem primeru bi to bila škoda tožnice, ki je svoj del obveznosti (denarni prispevek h kupnini) izpolnila. Vendar tudi za tak primer velja, da je treba izkazati vse predpostavke civilnega delikta, kar tožnici v obravnavanem primeru ni uspelo. Glede nastanka in obsega svoje premoženjske škode tožnica ni izpolnila trditvenega bremena v smislu členom 7/I in 212 ZPP, kakor pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Ni postavila konkretnih trditev o tem, kakšno škodo je trpela oziroma trpi in v čem se ta kaže, ker služnostne pravice stanovanja ni mogla oziroma ne more uživati. Navajala je, da je nekaj dni po izselitvi iz sporne hiše prespala v avtomobilu, nato je do septembra 2001 živela pri svoji sestri. Kakšna premoženjska škoda ji je ob tem nastala ter kako se je kazala in kakšna škoda ji je nastajala po septembru 2001, tožnica ni navajala v postopku na prvi stopnji in tega ne pojasnjuje niti v pritožbi. Ob tem sodišče druge stopnje soglaša s prvostopnim sodiščem, da zaradi narave tožničinega osebnega upravičenja mnenje izvedenca gradbene stroke o višini tržne najemnine za izkaza tožničine škode ni upoštevno, podrobno velja glede aktuarja - za njegov izračun bi tožnica prav tako morala izkazati, kakšno konkretno škodo je trpela oziroma trpi.

9. Navedeni razlogi kažejo, da je izpodbijana sodba tako glede primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka pravilna, pritožba je ne more izpodbiti, zato je razsojeno kot v izreku v skladu s členom 353 ZPP.

10. izrek o stroških neuspešne pritožbe temelji na členu 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I istega zakona.