Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica izpodbija odločitev tožene stranke, ki je zavrnila njeni vlogi za obrazložitev negativne ocene izpita in za ponavljanje enega področja na ustnem delu izpita. Sodišče je dolžno omenjeno odločitev vsebinsko presoditi, vendar pa mora biti ta presoja zelo zadržana. Presoja se lahko le obstoj bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev ustavnih pravic.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z izpodbijano odločbo sta bili zavrnjeni vlogi tožeče stranke za pisno obrazložitev negativne ocene (1. točka izreka) in za ponavljanje enega področja izpita na ustnem delu pravniškega državnega izpita (2. točka izreka odločbe) ter ugodeno vlogi za izdajo prepisa zapisnika ustnega dela pravniškega državnega izpita. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožeča stranka dne 9. in 10. 6. 2014 opravljala pisni del pravniškega državnega izpita, ki ga je opravila (z oceno 6 je bila ocenjena tako na civilnem kot na kazenskem področju) ter tako izpolnila pogoj za pristop k ustnemu delu pravniškega izpita (26. člen Zakona o pravniškem državnem izpitu, ZPDI), ki ga je opravljala dne 3. 7. 2014. Na ustnem delu je s področja kazensko materialno in procesno pravo dobila oceno 5, za civilno materialno in procesno pravo oceno 6, za temelje gospodarskega prava oceno 6 ter za temelje delovnega prava in socialne varnosti oceno 6. Na podlagi 4. člena ZPDI je bila oproščena opravljanja ustnega izpita iz področja upravnega prava in upravnega postopka ter upravnega spora in iz področja ustavne ureditve, organizacije državne uprave in pravosodja ter temeljev pravne ureditve evropske unije. Tožena stranka je ugotovila, da je tožeča stranka skupaj s pisnim delom zbrala 35 točk, kar v skladu z tretjimi in četrtim odstavkom 28. člena ZPID pomeni, da celotnega izpita ni uspešno opravila ter da nima pravice ponavljati enega, negativno ocenjenega področja v naslednjem izpitnem roku. Ker ZPDI niti Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Pravilnik) ne določata, da se kandidata na izpitu ustno ali pisno seznani z obrazložitvijo ocen po posameznih področjih, tudi Ministrstvo za pravosodje ne razpolaga z obrazložitvijo posameznih ocen. Razen tega niti v citiranem zakonu in pravilniku ni pravne podlage, da se obrazložitev zahteva od izpraševalcev, zato sta bili vlogi tožeče stranke zavrnjeni. Navaja še, da kandidat opravlja ustni del pravniškega državnega izpita pred šest ali pet člansko komisijo, vsi člani spremljajo potek izpita in vsi lahko zastavljajo vprašanja, ne glede na posamezno področje, zato je tudi ocena za posamezno področje izpita skupna ocena komisije in ne ocena posameznega člana. To zagotavljajo člani komisije tudi s svojim podpisom na zapisniku o pravniškem državnem izpitu.
Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Navaja, da ji na ustnem delu pravniškega državnega izpita ni bila pojasnjena odločitev ocenjevalca glede negativne ocene iz področja kazensko materialno in procesno pravo, čeprav je to posebej zahtevala od predsednika izpitne komisije oz. samega izpraševalca. Zaradi neobrazložene ocene, ni mogla preveriti, ali se je ocenjevalec gibal v okviru svoje akademske presoje in ali je te kriterije dosledno uporabil. Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 187/2013 z dne 29. 1. 2014. Zatrjuje tudi, da je povsem pavšalna in neutemeljena trditev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je ocena ustnega dela pravniškega državnega izpita za posamezno področje skupna ocena komisije in ne ocena posameznega člana, kar zagotavljajo člani komisije s svojim podpisom na zapisniku o pravniškem državnem izpitu. Tožeči stranki so namreč zastavljali vprašanje člani izpitne komisije vsak zgolj iz svojega področja in prav tako je vsak član izpitne komisije tožečo stranko ocenil iz svojega področja. Poudarja, da je k izpitu pristopila tretjič, kar pomeni, da v skladu z ZPDI izpita več ne more opravljati. Zato bi bilo že z vidika nadaljevanja njene poklicne poti, ki jo bo morala zaradi neopravljenega pravniškega državnega izpita prilagoditi, akademsko pojasnilo, na katero vprašanje iz področja kazenskega materialnega in procesnega prava ni odgovorila ali ni odgovorila pravilno, nujno potrebno. V nadaljevanju v tožbi primerja normativno urejeno ocenjevanje učencev in dijakov s kršitvami ocenjevanja znanja na ustnem delu pravniškega državnega izpita. V posledici zatrjuje kršitev 2. člena Ustave oz. arbitrarnost izpraševalca, kar ima za posledico kršitev 15. člena Ustave RS. Predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je postopek ocenjevanja na pravniškem državnem izpitu stvar akademske presoje in da ne gre za upravno zadevo oz. upravno odločanje. Sklicuje se na razloge, ki jih je za svojo odločitev navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže. V odgovoru na odgovor tožene stranke tožeča stranka navaja, da je vložila tožbo zoper izpodbijano odločbo in da v nasprotju z zatrjevanjem tožene stranke očitno gre za upravno zadevo, saj je tožena stranka o tožničinem zahtevku izdala odločbo in o zadevi vsebinsko odločila (vloge ni zavrgla). Ponavlja dvom o arbitrarnosti ocenjevanja, ker iz zapisnika niso razvidni odgovori tožeče stranke, prav tako je ocena povsem neobrazložena. V sodbi Upravnega sodišča št. I U 187/2013 z dne 29. 1. 2014, na katero se je sklicevala v tožbi, je sodišče glede neobrazložene pisne ocene izpita zavzelo stališče, da bi arbitrarno ocenjevanje pomenilo, da bi bila ocena povsem neobrazložena ali da bi bila obrazložitev ocena popolnoma nerazumljiva.
Tožba ni utemeljena.
Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa soglaša tudi z razlogi, s katerimi je svojo odločitev obrazložila tožena stranka in se v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju nanje izrecno sklicuje. Glede na tožbene navedbe še dodaja: Po ustaljeni upravno sodni praksi Upravnega sodišča RS pri ocenjevanju pisnega dela pravniškega državnega izpita ne gre za upravno odločanje temveč za strokovno opravilo (tako npr. sodba opr. št. I U 187/2013 z dne 29. 1. 2014 in sklep opr. št. I U 940/2012 z dne 3. 7. 2013) in torej ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu. Vendar po presoji sodišča ni razloga, da navedeno stališče ne bi veljalo tudi glede ocenjevanje kandidatov na ustnem delu izpita. Ker pa se v tem upravnem sporu izpodbija odločitev tožene stranke, ki je zavrnila vlogi tožeče stranke za obrazložitev negativne ocene in ponavljanje enega področja na ustnem delu izpita, jo je sodišče dolžno vsebinsko presojati, vendar mora biti ta presoja zelo zadržana in se lahko presoja kvečjemu obstoj bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev ustavnih pravic.
Glede na navedeno se sodišče strinja s tem, da ocena pisnega dela izpita predstavlja kolektivno oceno, ki jo potrdijo vsi člani izpitne komisije na zapisniku, in da niti iz citiranega zakona niti iz Pravilnika ne izhaja obveznost predsednika komisije oziroma posameznega izpraševalca, da se kandidata na izpitu ustno ali pisno seznani z obrazložitvijo ocene po posameznih področjih. Ker pa, kot rečeno, ocenjevanje ne predstavlja upravne zadeve, pač pa gre za akademsko opravilo, je tožena stranka odločila pravilno, ko je vlogo tožeče stranke za obrazložitev negativne ocene pri ustnem delu izpita iz kazenskega materialnega in procesnega prava zavrnila. Za navedeno odločitev zato ob dejstvu, da tožeča stranka tudi ob tretjem dovoljenem pristopu izpita ni uspešno opravila in da ji ponovni pristop na izpit več ni dovoljen (drugi odstavek 20. člena ZPDI), niso relevantni tožbeni ugovori glede potrebnosti in nujnosti obrazložitve sporne negativne ocene.
Iz sodnega spisa je tudi razvidno, da je tožeča stranka skupaj s pisnim in ustnim delom zbrala 35 točk, kar v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 28. člena ZPDI (in upoštevaje obseg priznanega dela izpita) pomeni, da celotnega izpita ni uspešno opravila ter da za ponovno opravljanje negativno ocenjenega področja v naslednjem izpitnem roku ni pravne podlage, zato je bila po presoji sodišča tudi tovrstna vloga tožeče stranke utemeljeno zavrnjena.
Upoštevaje vse navedeno so zato neutemeljene tudi tožbene trditve glede kršitev ustavnih pravic.
Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.