Jedro

Okoliščina, da bo sodišče v postopku kot pričo zaslišalo notarko, ki je bila v preteklosti sodnica tega sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne bo prizadelo niti nepristranskosti sojenja niti zunanjega videza o tem, da je sojenje nepristransko. Drugače bi lahko bilo, če bi bila notarka stranka postopka.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa 29. 10. 2021, od pravnega prednika tožencev kupila štiri parcele v katastrski občini ... Prodajalec je manj kot mesec dni po sklenitvi prodajne pogodbe umrl, ne da bi pred tem kupki izstavil zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice pri kupljenih nepremičninah na njeno ime. Izstavitev take listine zato tožnica zahteva od njegovih dedičev.

2. Na naroku za glavno obravnavo 15. 5. 2023 sta toženca predlagala prenos krajevne pristojnosti s stvarno in krajevno pristojnega Okrajnega sodišča v Lendavi na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog sta utemeljila s trditvami, da je prodajna pogodba nična, ker prodajalec v času njene sklenitve ni bil poslovno sposoben in ker je oderuška, poleg tega pa je tožnica ravnala nepošteno ob aktivni pomoči notarke A. A., ki je vložila predlog za vknjižbo predznambe lastninske pravice pri spornih nepremičninah v tožničino korist, pri čemer je sodišču zamolčala smrt prodajalca. Za odločitev o zahtevku bo pomembna ocena ravnanja notarke, ki je bila v preteklosti predsednica Okrajnega sodišča v Lendavi in je bila nadrejena sodnici, ki zadevo obravnava, zaradi njune povezave pa bo videz nepristranskosti sodišča okrnjen do te mere, da se utemeljeno zahteva sodničina izločitev in zadeva odstopi v reševanje drugemu sodišču, kjer videz nepristranskosti, ugled sodišča in zaupanje v njegovo delo ne bodo okrnjeni.

3. Tožnica je prenosu krajevne pristojnosti nasprotovala.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Med druge tehtne razloge, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, ne spadajo dejstva, ki se tičejo veljavnosti prodajne pogodbe, sklenjene izven sodišča. Je pa drug tehten razlog v smislu prej navedene zakonske določbe zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja. Ta se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Videz nepristranskosti sodišča bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Ni torej pomembno le, da je nepristransko sojenje v resnici zagotovljeno, temveč je pomembno, da se to odraža tudi navzven. Okoliščina, da bo sodišče v postopku kot pričo zaslišalo notarko, ki je bila v preteklosti sodnica tega sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne bo prizadelo niti nepristranskosti sojenja niti zunanjega videza o tem, da je sojenje nepristransko. Drugače bi lahko bilo, če bi bila notarka stranka postopka.

7. Ker razlogi za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče iz 67. člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog tožencev zavrnilo.