Jedro

Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da so izpolnjeni pogoji za delno ugoditev predlogu (le do 7/100-in), saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen in zemljiško knjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno. ZZK-1 je specialen zakon, ki ureja vprašanje skladnosti med listino in predlogom, zato uporaba Zakona o pravdnem postopku v obravnavani zadevi ne pride v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižna pomočnica zavrnila predlog za vpis predznambe lastninske pravice.

Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Meni,da je odločitev sodišča napačna in v nasprotju s sodno prakso. Že v ugovornem postopku je sodišče pritrdilo navedbam predlagatelja glede identifikacije nepremičnin. Listina, ki je podlaga predlogu, dovoljuje vpis predlagatelja na solastniškem deležu do 7/100in. Sodišče bi zato moralo od predlaganega vpisa do 1/7 dovoliti vpis na delež do 7/100in, v presežku pa zavrniti predlog. Dejstvo, da aplikacija omogoča vnos predloga, je irelevantno, saj je aplikacija le pripomoček za oddajo predloga. Izbran je bil pravilen postopke, le predlog se je nanašal na večji delež kot je bil dovoljen z dovolilom. Tudi tehnično je delna ugoditev predlogu možna. Delna utemeljenost zahtevka po obsegu izhaja iz listine, zato si sodišče prihaja v nasprotje samo s sabo, ko govori, da iz listine ne izhaja predlagani vpis. Zakon ne predpisuje zavrnitve celotnega zahtevka, če je ta delno utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, v predmetni zadevi predlagani vpis predznambe ne izhaja iz listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu. Še neoverjena kupoprodajna pogodba se namreč glasi na solastniški delež do 7/100, vpis pa je predlagan na solastniškem deležu do 1/7. Vsebina predlaganega vpisa torej ni skladna z listino, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da so izpolnjeni pogoji za delno ugoditev predlogu (le do 7/100-in), saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen in zemljiško knjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno. ZZK-1 je specialen zakon, ki ureja vprašanje skladnosti med listino in predlogom, zato uporaba Zakona o pravdnem postopku v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).