Jedro

Okoliščina, da težje mobilna zapustničina hči nima prebivališča na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, glede na stadij zapuščinskega postopka in druge okoliščine primera, za zdaj ni razlog, ki bi oteževal nadaljnji tek tega zapuščinskega postopka pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, s tem pa tudi ne upošteven razlog smotrnosti za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem na Ptuju je v teku zapuščinski postopek po pokojni M. Š., v katerem je zakonita dedinja A. A. predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v tej zadevi – konkretno Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Predlog utemeljuje s trditvami, da zaradi zdravstvenih težav izjemno težko hodi oziroma, da je težko dalj časa aktivna, in se sklicuje na priloženo zdravniško spričevalo o tem. Razen tega nima lastnega prevoza in bi se morala na obravnave voziti iz Raven na Koroškem z avtobusom, kar bi bilo zanjo zelo obremenjujoče. Ker je vse formalnosti za mamo še za njenega življenja in tudi po smrti urejala sama, bi ji to bilo v veliko olajšanje. Predlogu dedinje A. A. za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se smiselno iz enakih razlogov pridružuje tudi Okrajno sodišče na Ptuju, ki se zavzema za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Dravogradu, na območju katerega je zapustnica v času smrti dejansko prebivala (v Domu ..., Šentjanž pri Dravogradu).

2. Predlog ni utemeljen.

3. Pogoji za prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakon o dedovanju (ZD) iz smiselno zatrjevanega razloga smotrnosti (vsaj) v sedanjem stanju postopka niso izkazani. Zapuščinski postopek pred Okrajnim sodiščem na Ptuju je namreč še v stadiju po prejemu smrtovnice. Iz podatkov v smrtovnici je razvidno, da vso nepremično premoženje zapustnice leži na območju Okrajnega sodišča na Ptuju in da imajo osebe, ki bi utegnile biti pozvane k dedovanju poleg zapustničine hčerke, prebivališče prav tako na območju tega sodišča. Po določbi 165. člena ZD mora sodišče v zapuščinskem postopku ugotoviti in zavarovati pravice vseh strank, pri čemer vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te lahko dajo tudi v pisni obliki; sicer pa o vseh pravicah odloči na naroku praviloma, ko sprejme od prizadetih oseb potrebne izjave (207. člen ZD) in ki jih, vključno z dedno izjavo po 208. členu ZD, te lahko posredujejo sodišču tudi v pisni obliki. Okoliščina, da težje mobilna zapustničina hči nima prebivališča na območju Okrajnega sodišča na Ptuju (temveč na naslovu …, Ravne na Koroškem), torej ni razlog, ki bi oteževal nadaljnji tek tega zapuščinskega postopka pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, s tem pa tudi ne upošteven razlog smotrnosti za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.