30. 11. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Feliksa in Marjana Banfija, obeh iz Gornje Radgone, na seji dne 30. novembra 2000

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 18. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 44/99) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnika izpodbijata določbo petega odstavka 18. člena Statuta Občine Gornja Radgona (v nadaljevanju: Statut), ki določa, da članu Občinskega sveta s prenehanjem mandata v Občinskem svetu preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki Občinskega sveta. Izpodbijana določba naj bi posegla v njune pravice pri izvrševanju javnih pooblastil kot predstavnikov občine v javnih zavodih, kar naj bi predstavljalo kršitev 44. člena Ustave. Menita tudi, da je izpodbijana določba v nasprotju s 155. členom Ustave, saj ima njeno izvajanje povratni učinek in jima odvzema že pridobljene pravice.

Predlagata začasno zadržanje izvajanja izpodbijane določbe.

B.

2.Občina zagotavlja opravljanje različnih dejavnosti (storitve) na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo) in na področju gospodarske infrastrukture (21. člen Zakona o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju: ZLS).To so operativne dejavnosti javnega pomena, s katerimi se ustvarjajo splošni pogoji za življenje in delo prebivalcev občine. Te dejavnosti se lahko opravljajo v različnih organizacijskih oblikah in jih pod skupnim pojmom imenujemo javne službe. Tako 61. člen ZLS določa, da občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je to določeno z zakonom. Drugi odstavek navaja različne organizacijske oblike opravljanja lokalnih javnih služb, med katerimi našteva tudi javna podjetja in javne zavode.

3.Ena od organizacijskih oblik za opravljanje javnih služb na področju družbenih dejavnosti so javni zavodi (1. člen in prvi odstavek 3. člena Zakona o zavodih, Uradni list RS, št.12/91 - v nadaljevanju: ZZ). ZZ določa, da zavod upravlja svet ali drug kolegijski organ upravljanja, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Sestavo, način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta zavoda, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali z aktom o ustanovitvi oziroma statutom ali s pravili zavoda (drugi in tretji odstavek 29. člena). Podobno določa tudi 55. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 in nasl. - v nadaljevanju: ZSV). Prvi odstavek, ki določa sestavo sveta zavoda, predvideva kot člane sveta tudi predstavnike lokalne samouprave. Drugi odstavek prepušča podrobnejšo določitev sestave in številčnega razmerja predstavnikov ustanovitelju, ki naj ta vprašanja ter način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta določi z aktom o ustanovitvi.

Statut Centra za socialno delo Gornja Radgona, katerega ustanoviteljica je Vlada, v 24. členu določa, da upravlja Center svet, ki šteje pet članov, od katerih imenuje dva kot predstavnika lokalne samouprave Občina Gornja Radgona (v času sprejema Statuta Izvršni svet Občine, sedaj Občinski svet).

4.Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 28/99) v 7. členu določa, da šteje svet zavoda pet članov, od katerih so trije predstavniki ustanoviteljic (občin), ki jih imenujejo njihovi občinski sveti.

5.Iz opisane pravne ureditve (točki 3 in 4) izhaja, da zagotavlja občina (lokalna skupnost) bodisi kot ustanoviteljica javnega zavoda ali zato, ker opravlja javni zavod, katerega ustanoviteljica je Vlada, dejavnost na njenem območju, svoj interes prek predstavnikov, ki jih imenuje v svet zavoda.

Predstavniki občine v svetih zavodov zagotavljajo uresničevanje interesa lokalne skupnosti. Svojo funkcijo opravljajo kot zastopniki interesa lokalne skupnosti. Gre za neke vrste pooblastilno ali mandatno razmerje med občino in njenimi predstavniki v svetih zavodov. Predstavniki ne zastopajo lastnega interesa niti nekega nedoločenega javnega interesa, temveč interes lokalne skupnosti, ki se kot javni interes izrazi na organih lokalne skupnosti. Organ lokalne skupnosti opredeli javni interes (interes lokalne skupnosti), ki ga njeni predstavniki, ki jih tudi sam imenuje, morajo uveljavljati v svetu zavoda. Zato mu ni možno odrekati pravice, da svoje predstavnike, tako kot jih imenuje, tudi razrešuje.

6.Pobudnika trdita, da je izpodbijana določba petega odstavka 18. člena Statuta v neskladju s 44. in 155. členom Ustave. Pri tem kot temeljni razlog navajata, da je izpodbijana določba, ki je prejšnji Statut Občine (Uradni list RS, št. 60/95) ni poznal, posegla v njuno pridobljeno pravico, da kot predstavnika občine oziroma ustanovitelja zastopata njun interes v svetu zavoda. Oba pobudnika je kot predstavnika ustanovitelja oziroma lokalne samouprave imenoval Občinski svet, katerega člana sta bila. Po sprejemu Statuta, ki je uveljavil tudi izpodbijano določbo, so bile izvedene tudi volitve v novi Občinski svet. Ker nista bila izvoljena v Občinski svet, je novi Občinski svet ob neposrednem upoštevanju izpodbijane določbe Statuta imenoval nova predstavnika v svet zavoda. To naj bi po njunem mnenju kršilo njuno že pridobljeno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, saj jima štiriletni mandat še ni potekel.

7.Izpodbijana določba Statuta ni v neskladju s 44. členom Ustave, saj z ničimer ne posega v pravico občana, da sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo že v sklepu št. Up-101/95 z dne 25. 3. 1996 (OdlUS V, 75), v katerem je navedlo: "Pravica iz 44. člena Ustave je klasična splošna ustavna pravica, katere bistvena značilnost je, da vsem državljanom jamči možnost do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Najbolj neposredno se izvaja na ravni lokalnih skupnosti, z referendumom itn. (glej o njeni vsebini npr. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-13/94 z dne 21. 1. 1994, Uradni list RS, št. 6/94 in OdlUS III, 8 ter št. U-I-47/94 z dne 19. 1. 1995, Uradni list RS, št. 13/95 in OdlUS IV, 4). To pomeni, da so možnosti vseh državljanov za sodelovanje načeloma enake in da jih imajo možnost v skladu z zakonom vsi tudi uveljavljati. Pritožnik je imel kot predsednik upravnega odbora nedvomno velik vpliv na opravljanje določenih javnih zadev, vendar ta vpliv ni bil posledica splošne in z zakonom urejene pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, pač pa je bil vezan izključno na njegovo funkcijo predsednika upravnega odbora. Z izgubo te funkcije se je zmanjšal le z njo povezani vpliv na javne zadeve, prav nič pa ni bila s tem prizadeta pritožnikova splošna pravica iz 44. člena Ustave." Ker izpodbijana določba Statuta ne posega v pravico iz 44. člena Ustave, tudi ni v nasprotju s 155. členom Ustave.

8.Občinski svet, kot je pojasnjeno v točkah 3, 4 in 5 obrazložitve tega sklepa, imenuje in razrešuje predstavnike lokalne skupnosti (občine) v svete zavodov, katerih ustanovitelj je, ali v svete zavodov, za katere je tako predvideno s posebnim zakonom (npr. ZSV). Imenovanje za predstavnika lokalne skupnosti vsekakor pomeni, da imenovani na ta način sodeluje pri upravljanju javnih zadev, vendar s tem ne pridobi posebne pravice, v katero ni možno posegati. Prav tako ne pomeni razrešitev kršenja pravice imenovanega do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Občinski svet je pristojen za imenovanje in razrešitev predstavnikov lokalne skupnosti v svete zavodov. Predstavniki lokalne skupnosti zastopajo interese lokalne skupnosti, kot jih oblikujejo organi lokalne skupnosti.

9.Izpodbijana določba je le za člane Občinskega sveta uveljavila prenehanje vseh funkcij, ki so jih pridobili v svojstvu člana Občinskega sveta, s prenehanjem njihovega mandata v Občinskem svetu. Samo članom Občinskega sveta torej preneha ob izteku mandata Občinskega sveta članstvo v organih javnih zavodov ali podjetij neposredno na podlagi določbe Statuta. Če bi Občinski svet imenoval v organe javnih zavodov ali podjetij občane, ki niso člani Občinskega sveta, bi jih moral tudi izrecno razrešiti, če bi želel, da niso več predstavniki občine, oziroma bi jim članstvo v svetu prenehalo z iztekom mandata, za katerega so bili imenovani. Tako razumevanje izhaja tako iz besedne kot sistemske razlage. Statut izrecno določa: "Ko članom Občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v ... organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov ..." Izpodbijana določba je sestavni del 18. člena, ki opredeljuje položaj Občinskega sveta in njegovo sestavo ter mandat njegovih članov.

Tako tretji odstavek govori o trajanju mandata člana Občinskega sveta. Peti odstavek veže trajanje določenih funkcij članov Občinskega sveta v drugih organih na trajanje mandata kot člana Občinskega sveta. Takšna ureditev ni v nasprotju s 44. in 155. členom Ustave.

10.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen