Jedro

Za ugotovitveno tožbo, da izvršba na določen predmet izvršbe ni dopustna, ki je vložena na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZIZ, tožniku ni treba posebej izkazovati pravnega interesa. To pa velja zgolj za prvo tožnico, ki je podala ugovor tretjega v izvršilnem postopku. Drugi tožnik, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne more vložiti ugovora tretjega in zato tudi ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe po tretjem odstavku 65. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se v obravnavani zadevi glede drugega tožnika tožba zavrže. 2. V pritožbi proti temu sklepu tožnika navajata, da je zmotno pravno stališče sodišča prve stopnje, da drugi tožnik tožbe na nedopustnost izvršbe ne more vložiti, ker nima položaja tretjega skladno z določbo 65. člena ZIZ. Sklicujeta se na sodbo VS RS II Ips 196/2010, v kateri je bilo zavzeto stališče, da v takih postopkih v primeru utemeljevanja zahtevka na tem, da izvršbo preprečuje status skupne lastnine, skupna lastnika predstavljata nujna sospornika, pri čemer morata biti v tovrstnem postopku nujno udeležena oba zakonca (na aktivni ali na pasivni strani), sicer tožbi ni mogoče ugoditi. Tožnika se zavedata, da v zvezi s tem obstajajo tudi deloma drugačna stališča, ter poudarjata, da imata interes za ustrezno razrešitev tega vprašanja in s tem za vložitev tožbe oba, saj bi se ob strogem upoštevanju navedenega stališča Vrhovnega sodišča RS lahko zgodilo, da bi bil tožbeni zahtevek prve tožnice zavrnjen zgolj iz razloga, ker v postopku nista zajeti obe tožeči stranki kot nujna sospornika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe drugega tožnika oprlo na določbe 274. in 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je ugotovilo, da drugi tožnik za vložitev izločitvene tožbe po določbi tretjega odstavka 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni izkazal pravnega interesa. Pritožbeno sodišče z odločitvijo in razlogi sklepa soglaša. 5. Iz tožbe izhaja, da je v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I 3484/2018, ki ga vodi toženec kot upnik zoper drugega tožnika kot enega izmed dolžnikov, prva tožnica vložila ugovor tretjega, v katerem je zatrjevala in dokazovala, da je ona izključna lastnica premičnine (tovornega vozila), na katerem je bil opravljen rubež. Svojo pravico, ki preprečuje izvršbo na tej premičnini, je utemeljevala s sklenjenim sporazumom o delitvi skupnega premoženja v obliki notarskega zapisa ter dne 16. 7. 2014 sklenjenim dodatkom k temu sporazumu, na podlagi katerega je prva tožnica postala izključna lastnica tovornega vozila. Drugi tožnik je v tožbi svoj pravni interes na ugotovitev nedopustnosti izvršbe pojasnil s tem, da mu v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka grozi, da bo prva tožnica zoper njega uveljavljala zahtevke iz naslova odškodnine zaradi izgube lastninske pravice na predmetu izvršbe.

6. Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Za ugotovitveno tožbo, da izvršba na določen predmet izvršbe ni dopustna, ki je vložena na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZIZ, tožniku ni treba posebej izkazovati pravnega interesa. To pa velja zgolj za prvo tožnico, ki je podala ugovor tretjega v izvršilnem postopku, kot pravilno pojasnjuje prvostopenjsko sodišče. Drugi tožnik, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne more vložiti ugovora tretjega in zato tudi ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe po tretjem odstavku 65. člena ZIZ. Pravnega interesa tudi ne izkazuje z nakazano možnostjo odškodninske tožbe prve tožnice1. Neutemeljeno je tudi sklicevanje drugega tožnika na razloge sodbe VS RS II Ips 196/2010 in da bi zato morala kot tožnika nastopati oba bivša zakonca, ker gre v obravnavani zadevi za drugačno trditveno podlago pri odločanju o utemeljenosti izločitvene tožbe2. Iz tožbenih trditev namreč izhaja, da sta tožnika kot nekdanja zakonca skupno premoženje že razdelila, saj sta pred notarjem sklenila sporazum o delitvi skupnega premoženja ter dodatek k temu sporazumu, v katerem je zajet med ostalim tudi tovorni avto, ki je bil predmet rubeža. 7. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je sodišče prve stopnje tožbo drugega tožnika pravilno zavrglo. Pritožba zato ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Udeležba v postopku bi mu bila zagotovljena v primeru izpolnjenih pogojev za udeležbo stranskega intervenienta po določbah 199. do 204. člena ZPP. 2 Odločitev revizijskega sodišča o spremembi sodbe sodišča druge stopnje je temeljila na ugotovitvi, da je tožba nesklepčna, da pa zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi na originarni podlagi in upoštevati, da gre za skupno premoženje zato, ker deleži na skupnem premoženju niso določeni.