Up-148/00

27. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. 11. 2001

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v zadevi št. I Pd 351/94 se zavrže.

2.Ustavna pritožba istega pritožnika zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 23/2000 z dne 6. 4. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča št. St 89/98 z dne 2. 3. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da pokojnino prejema od 16. 12. 1990 dalje, vendar je šele iz sklepa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 11. 11. 1991 izvedel, da podjetje v času, ko je delal v tujini kot detaširani delavec, zanj ni plačevalo ustreznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem v zvezi je sprožil postopek, ki se je nazadnje vodil pod opravilno številko I Pd 172/92. Za čas, ko je delal v tujini, naj bi podjetje tudi ne izvedlo njegove prerazporeditve na odgovornejše in višje ovrednoteno delovno mesto. V sodnem postopku, ki ga je v zvezi s slednjim sprožil v oktobru 1993, je uspel. Sodba št. I Pd 351/94 z dne 26. 5. 1999 mu je bila po lastnih navedbah vročena 17. 2. 2000. Nad podjetjem je bil 1. 9. 1999 začet stečajni postopek. Ker naj bi ga Delovno in socialno sodišče zavedlo, ko mu je z obvestilom št. I Pd 172/92 z dne 18. 9. 1999 o preložitvi naroka priloženo poslalo še sklep o stečajnem upravitelju in nadaljevanju postopka, zaradi česar je domneval, da bo sodišče samo opravilo prijavo terjatve v stečajnem postopku, je v navedenem postopku terjatev prijavil 20 dni prepozno. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom št. St 89/98 z dne 2. 3. 2000 njegovo prijavo terjatve zavrglo, Višje sodišče pa s sklepom št. III Cpg 23/2000 navedeni sklep potrdilo. Pritožnik meni, da je pravico uveljavljati svojo terjatev napram stečajni masi izgubil predvsem zaradi zavlačevanja Delovnega in socialnega sodišča. Z vlogo z dne 28. 4. 2000 pritožnik zahtevek ustavne pritožbe opredeli tako, da se nanaša na zavlačevanje postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem v zadevi I Pd 351/94 in na sklep Okrožnega sodišča št. St 89/98-9 -291.

2.Smisel sodnega varstva zoper kršitev pravice do sojenja v razumnem roku oziroma do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje sodišča. Kadar se očitek nanaša na zahtevek, o katerem postopek še teče, je za presojo o obstoju kršitve navedene pravice v skladu z drugim odstavkom 157. člena Ustave in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS) pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up-369/97 z dne 21. 1. 1998, OdlUS VII, 116). Ko posameznik v zvezi s postopkom pred slednjim izčrpa vsa pravna sredstva, lahko v skladu s prvim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) vloži še ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem. V pritožnikovem primeru, ko se očitek nanaša na postopek pred sodiščem, ki je že končan (pri tem se ne spuščamo v vprašanje izkoriščenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva), pa pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v njem ni več mogoče kršiti niti ni več mogoče take kršitve preprečevati. Zato tudi sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev (tako v odločbi št. Up-73/97 z dne 7. 12. 2000, Uradni list RS, št. 1/2001, OdlUS IX, 309). Povračilo morebitne škode (26. člen Ustave), storjene z zatrjevano kršitvijo, lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem; ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo. Pritožnik ni izkazal, da bi navedena pravna sredstva izčrpal. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

3.V zvezi s sklepoma Višjega sodišča št. III Cpg in Okrožnega sodišča št. St 89/98 pritožnik ne navaja, katera človekova pravica ali temeljna svoboščina naj bi bila z njima kršena. Postavlja le vprašanje, iz katerega izhaja očitek, da mu ni bila zagotovljena pravica iz pokojninskega zavarovanja. Pravica do pokojnine, ki je v celoti urejena z zakonom, je ena od pravic s področja socialne varnosti, ki ga zajema 50. člen Ustave. S tem, ko je sodišče zavrglo pritožnikov zahtevek v stečajnem postopku kot prepozen, Višje sodišče pa sklep potrdilo, sodišči nista sprejemali stališča, ki bi ga bilo mogoče presojati z vidika pravice do socialne varnosti, saj gre za vprašanje s področja procesnega prava. Tega je mogoče presojati z vidika 22. člena Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic pred sodiščem. Kršitev pravic, ki izhajajo iz 22. člena, pa pritožnik ne zatrjuje in tudi Ustavno sodišče samo jih ni našlo. Zato ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Milojka Modrijan