Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če dolžnik ugovarja, da je terjatev prenehala in s tem v zvezi predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke (priče), je treba pravno relevantnost takega dokaza oceniti na naroku.
Ugovoru se ugodi, sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče, po predlogu upnice, na podlagi izvršilnega naslova dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave mesečno neplačane preživnine (15.000,00 SIT) od 1.1.1999 do 31.3.2000 v skupnem znesku 225.915,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega preživninskega obroka (tj. vsakega 20. dne v mesecu) do plačila in zavarovanja plačevanja mesečne preživnine v skupnem znesku 190.980,00 SIT od 1.4.2000 do 31.3.2001 oziroma v znesku, ki bo usklajen v skladu z obvestili Centra za socialno delo Kamnik in zaradi izterjave izvršilnih stroškov s pripadajočimi obrestmi. Proti sklepu ugovarja dolžnik in navaja, da upnici ne dolguje navedenih zneskov. Vse zahtevane zneske mesečne preživnine je dolžnik mesečno izročal materi mld. upnice, razen zneska 30.000 za čas od 1.2.2000 do 1.4.2000. Slednjih zneskov ni poravnal, ker zakonita zastopnica ne dovoljuje stikov z njegovo hčerjo. Preostalo preživnino je plačeval na roke materi mld. upnice. V tej zvezi predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonite zastopnice, dolžnika in priče, ki je bila prisotna pri predaji denarja in bi to dejstvo lahko potrdila. Dolžnik predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks. Upnica je odgovorila na ugovor, v katerem zatrjuje, da so ugovorne navedbe neresnične. Zahtevana preživnina ni bila poravnana, saj ji dolžnik ni izročal mesečne preživnine. Predlaga zavrnitev ugovora. Po določbi tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je prvostopno sodišče ugovor poslalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor je utemeljen. Ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo, so primeroma navedeni v določbi 55. člena ZIZ. Dolžnikova obveznost plačevanja preživnine temelji na pravnomočni in izvršljivi sodbi v zvezi z obvestilom Centra za socialno delo Kamnik (glej v prilogi A1,A2 ). Z izvršilnim naslovom je določen način plačevanja preživnine tako, da dolžnik plačuje mesečno zapadle obroke preživnine na roke materi mld. upnice. Dolžnik v ugovoru smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8.točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je upničina terjatev prenehala. Zatrjuje namreč, da je za obdobje, za katero je dovoljena izvršba, torej za čas od januarja 1999 do aprila 2000, mesečno izročal izterjevane zneske preživnine materi mld. upnice, razen za marec in april 2000. Sicer navaja, da pisnih potrdil o zatrjevanih plačilih nima, vendar pa v ugovoru predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonite zastopnice in priče, ki naj bi bila prisotna pri izročitvi denarja. To so okoliščine, ki pri pritožbenemu sodišču vzbujajo dvom v resničnost trditev zakonite zastopnice, da dolžnik v obravnavanem obdobju ni za otroka plačeval izterjevane preživnine. Glede na ponujeni dokaz je dejansko stanje v zvezi s posamičnimi plačili ostalo nepopolno ugotovljeno, zato pritožbeno sodišče tudi ne more samo presoditi, ali je ugovor utemeljen ali ne. Tudi če dolžnik izrecno ne nasprotuje izterjavi preživnine za marec in april 2000, pa je glede na fazo postopka iz razlogov smotrnosti treba predhodno ugotoviti, ali in katere izterjevane obroke preživnine je dolžnik plačal zakoniti zastopnici mld. upnice (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) in šele potem oceniti, če in v kolikšnem delu je terjatev upnice dejansko prenehala ter temu ustrezno sprejeti sklep o (ne)utemeljenosti ugovora. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP Ur.l. RS 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da vnovič odloči o ugovoru. V ponovljenem postopku naj sodišče opravi narok, na katerem naj zasliši dolžnika, zakonito zastopnico in predlagano pričo glede dolžnikovih zatrjevanih plačil preživnine na roke zakoniti zastopnici. Če bo ugotovilo, da so ta pravno relevantna dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, še vedno sporna med strankama, bo moralo po prvem odstavku 59. člena ZIZ napotiti doložnika, naj v danem roku začne pravdo na nedopustnost izvršbe, saj se sporna dejstva v izvršilnem postopku ne smejo ugotavljati. V nasprotnem primeru pa naj samo ponovno odloči o ugovoru. O dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks bo po prvem odstavku 169. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo sodišče prve stopnje.