- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cpg 196/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CPG.196.2011 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
O tem, katere dokaze bo izvedlo, sodišče odredi s sklepom, v katerem navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz in dokazilo. Naravo takega sklepa ima tudi s pritožbo izpodbijani sklep. Zoper tak sklep pa po izrecni določbi 3. odstavka 287. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Izrek
Pritožba se zavrže. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče tožečo stranko pozvalo, da predloži pisne izjave 13-ih v sklepu imenovanih prič o dejstvih, ki so med pravdnima strankama sporna.
Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog absolutne bistvene postopkovne kršitve in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in smiselno predlagala zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni dopustna.
Pridobitev oziroma predložitev izjav prič je v ZPP umeščena v sistem dokaznih sredstev v 236.a členu in je posebna metoda zaslišanja prič (Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga stran 181). O tem, katere dokaze bo izvedlo, sodišče odredi s sklepom, v katerem navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz in dokazilo (1. odstavek 287. člena ZPP). Naravo takega sklepa ima tudi s pritožbo izpodbijani sklep. Zoper tak sklep pa po izrecni določbi 3. odstavka 287. člena ZPP ni posebne pritožbe. To pa po 2. odstavku 363. člena ZPP pomeni, da se sme predmetni sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 363. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni mogla uspeti, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške. Ker se po 1. odstavku 366. člena ZPP v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na pritožbo, torej 344. člen ZPP, prvostopenjsko sodišča pa je tožeči stranki pritožbo poslalo le v vednost, ne pa v odgovor, se izkaže, da odgovor na pritožbo zoper sklep ni potreben in zato tudi stroškov, nastalih z odgovorom ni mogoče opredeliti kot potrebnih stroškov v smislu 155. člena ZPP. Tožeča stranka je zato sama dolžna nositi svoje stroške odgovora na pritožbo.