Jedro

Močnejša pravica lahko temelji tudi na dogovoru strank, izkazano pa mora biti, da je meja, kot jo določi sodišče, enaka, kot je bila dogovorjena.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po močnejši pravici določilo mejo med nepremičninami parc. št. A in B, k.o. S. g., last predlagateljev, vsakega do 1/2 in nepremičnino parc. št. C, k.o. S. g., last nasprotnega udeleženca, tako da ta poteka od točke E do točke G, razvidno iz skice, ki je sestavni del tega sklepa. Vrednost spornega prostora je ocenilo na 1.468,00 EUR. Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper naveden sklep se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pritožuje predlagateljica. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da je meja, določena v poravnavi, sklenjeni v letu 1980, meja, kot je sedaj določena. Predlagatelja želita ravno mejo, kot je določena v tej poravnavi, to je katastrsko mejo iz pred leta 1974. Če je sodišče v dvomu o sami poravnavi in o tekstu, kjer naj bi meja v resnici potekala, bi moralo v postopku zaslišati predlagane priče, česar pa ni storilo. Poleg tega pa tudi ni pojasnilo, zakaj šteje, da je poravnava iz leta 1980 ključni dokaz za močnejšo pravico. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovno odločanje ter priglaša stroške pritožbe.

Nasprotni udeleženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Predlagatelja sta podala predlog za sodno ureditev meje med parc. št. A in B, k.o. S. g. last predlagateljev, vsakega do 1/2 in nepremičnino parc. št. C, k.o. S. g., last nasprotnega udeleženca.

Sodišče mejo v nepravdnem postopku uredi z uporabo kriterijev, predpisanih v 77. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ, pred tem pa je vsebinsko identične kriterije določal tudi Zakon o nepravdnem postopku). Kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena) sodišče ne more samo izbrati, saj je njihov vrstni red določen z zakonom. Najprej se mora poslužiti kriterija močnejše pravice. Kadar ta ni dokazana, mora mejo urediti po zadnji mirni posesti. Če to ni mogoče, pa na koncu lahko uporabi pravično oceno.

Domneva se, da je močnejša pravica po meji, ki je kot dokončna urejena v katastrskem postopku. Če te ni ali pa tudi v primeru, da je, pa se stranke dogovorijo za potek meje drugje, je močnejšo pravico mogoče izkazovati tudi s sporazumom strank (1). Pritrditi gre stališču sodišča prve stopnje, da takšen sporazum, na katerega je mogoče opreti močnejšo pravico, predstavlja tudi listina, imenovana poravnava z dne 11. januarja 1980 (v nadaljevanju poravnava - A5).

Utemeljeno pa pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj šteje, da je meja, kot je določena v poravnavi, tista, kot jo je določilo v izpodbijanem sklepu. Zapisalo je, da dogovorjena meja poteka po starem mapnem stanju (katastrski meji). Takšne obrazložitve sodišča pa ni mogoče preizkusiti, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bila s tem sklepom določena meja, res enaka tisti, ki je bila v poravnavi dogovorjena (po katastrskem stanju pred letom 1972), saj tega sodišče tudi ni ugotavljalo.

Ker je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo. Ker pa so solastniki glede vprašanja ureditve meje enotni sosporniki, saj je glede na naravo pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse in ker pri tovrstnem sosporništvu procesna dejanja enega sospornika učinkujejo tudi za druge sospornike (196. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP (2)), je sklep razveljavilo v celoti (tudi glede predlagatelja M. B.) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje poizkusiti ugotoviti, kje poteka meja, kot so jo stranke dogovorila s poravnavo. Le v primeru, da bo to mejo ugotovilo, bo lahko svojo odločitev odprlo na omenjeno poravnavo in s tem močnejšo pravico. V kolikor pa dogovorjene meje ne bo moglo ugotoviti in tudi ne uporabiti tega kriterija, pa odločiti po preostalih kriterijih (zadnja mirna posest, pravična ocena).

(1) Glej Juhart in ostali: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, str. 437. (2) Sklep o meji je namreč odločba, ki po svoji naravi ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih sporna meja dotika, glej tudi Rijavec: postopek za ureditev meje, objavljeno v Podjetje in delo, št. 6., letnik 2003.