Jedro

Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. Ne glede na to napačna uporaba SPZ namesto ZNP ni vplivala na materialnopravno pravilnost izpodbijane odločitve.

Temeljni namen postopka za delitev stvari v solastnini je resda prenehanje solastnine, vendar pa to ni v vsakem primeru posledica tega postopka. ZNP ne daje nobene opore za sklepanje, da se tudi po zaključku postopka ne ohrani solastninska skupnost bodisi z manjšim številom solastnikov bodisi v manjšem obsegu, če je taka volja tistih, ki ostanejo v solastninski skupnosti

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugi predlagatelj sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnine par. št. 1009, k.o. P., parc. št. 29/16, 19/29, 102, 103/1, 103/2, 108/3, 108/4, 136, 351/1 in 351/2, vse k.o. Č., katerih solastniki so udeleženci vsak do ¼, ter nepremičnine parc. št. 134/1, 134/2, 171/1, 171/2, 219/2, 220/2, 222/2, 224, 233, 317/1 in 317/2, vse k. o. Č., katerih solastniki so predlagatelji vsak do 127/1000, nasprotni udeleženec pa do ¼ in do 369/1000, razdružijo tako, (1) da prejmejo predlagatelji v last in posest vsak do 1/3 parc. št. 307, k.o. Č. v vrednosti 90.000 EUR, ob upoštevanju vrednosti nepremičnin parc. št. 315 in 316/2, obe k.o. Č. pa 95.585,60 EUR, (2) da prejme nasprotni udeleženec v izključno last in posest ostale nepremičnine v vrednosti 47.248,10 EUR, (3) da so predlagatelji dolžni plačati nasprotnemu udeležencu 31.835,20 EUR, in sicer drugi predlagatelj 14.335,47 EUR, prva predlagateljica in tretji predlagatelj pa vsak po 8.749,87 EUR, z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do plačila, (4) da so udeleženci, ki imajo nepremičnine v posesti, dolžni izročiti te v posest tistemu udeležencu, ki jim pripadejo po tem sklepu, in (5) da ima nasprotni udeleženec do popolnega plačila prej navedenega zneska zakonito zastavno pravico na parc. št. 307, k.o. Č.. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Drugi predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izpodbijani sklep ne upošteva predloga predlagateljev za civilno delitev nepremičnin, podanega med postopkom. V njem ni obrazloženo, zakaj je sodišče odklonilo civilno delitev, ampak je zgolj pavšalno navedlo, da si mora v postopku prizadevati za fizično delitev stvari in da udeleženci dobijo tiste stvari, za katere izkažejo upravičen interes. Tak sklep je pristranski in nepopoln, ker s tem sodišče po sedemnajstih letih obravnav zadeve ni dokončno razrešilo. Med predlagatelji ostaja zadeva še naprej odprta in nerešena. Sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Sklep ne vsebuje vseh navedb predlagateljev, niti obrazložitve in razlogov o odločilnih dejstvih in ga zato ni mogoče preizkusiti. Predlagatelji so ves postopek posredovali svoja stališča, da je treba opraviti civilno delitev, a se sodišče do navedb in predlaganih dokazov ni opredelilo. Sodišče ni upoštevalo navedb pritožnika in drugih predlagateljev, da v kolikor v primeru fizične delitve parcele št. 307, k.o. Č. ni treba izplačati nasprotnega udeleženca iz naslova razlike v ugotovljenih vrednostih solastninskih deležev, se strinjajo s povečanjem svojih deležev na tej nepremičnini, in da se nasprotni udeleženec s tem ni strinjal. Sodišče je povsem prezrlo pritožnikovo stališče na vseh narokih, da bi morali v primeru, če ne bi bilo doseženo soglasje glede fizične delitve (do tega pa ni prišlo), parcelo št. 307, k.o. Č. prodati in kupnino razdeliti med vse solastnike. Vztraja, da je pravična in zakonita rešitev razdružitve parcele št. 307 samo z njeno prodajo. S sprejeto odločitvijo je sodišče ves rizik glede prodajnega iztržka naložilo predlagateljem, nasprotnemu udeležencu kot največjemu solastniku pa nobenega. Taka odločitev je v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti. Zaradi dejstev, ugotovljenih v postopku, namreč ni mogoče opraviti fizične delitve, marveč le civilno delitev, ob tem pa ni mogoče zanemariti dejstva, da sta objekta predvsem po krivdi nasprotnega udeleženca v zelo slabem stanju, in splošno znanega dejstva, da nepremičninski trg takorekoč stoji. Obstaja velika verjetnost, da predlagatelji po prodaji te nepremičnine ne bodo dobili niti vrednosti, ki bi dosegala višino samega nujnega deleža. Pritožnik trdi, da izpodbijani sklep sledi le interesu enega od udeležencev in da je zaradi tega v nasprotju s 70. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Poleg tega izpodbijani sklep ne razrešuje spornega razmerja dokončno, ampak le parcialno. Spregledano je tudi dejstvo, da vsi predlagatelji ne razpolagajo s takšnimi denarnimi sredstvi, ki bi omogočila izplačilo prisojenega zneska nasprotnemu udeležencu. Povsem neupoštevan je tudi pritožnikov interes, ki se je kazal le po fizični delitvi nepremičnin parc. št. 29/16, 29/9, 351/1 in 351/2, vse k.o. Č., kar v naravi predstavlja ¼ delež na gozdu v neposredni bližini njegovih nepremičnin, ne pa po fizični delitvi parc. št. 307, k.o. Č.. Izpodbijani sklep je v nasprotju s 70. členom SPZ tudi zato, ker se po tej določbi v primeru, če fizična delitev ni možna niti z izplačilom razlike v vrednosti, stvar proda. Sodišče sicer dejstva, ali je delitev z izplačilom razlike v vrednosti možna, sploh ni ugotavljalo, vendar ta okoliščina ni podana. Če bi sodišče sledilo svojim, sicer napačnim zaključkom, bi moralo nasprotnemu udeležencu prisoditi tudi parc. št. 307, k.o. Č. in mu naložiti izplačilo vrednosti solastninskih deležev predlagateljev. Pritožnik predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za civilno delitev ugodi in da se kupnina razdeli med vse solastnike, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje z napotilom, naj opravi postopek za cenitev in prodajo parc. št. 307, k.o. Č..

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in ne 70. člen SPZ. V skladu s prehodno določbo 268. člena SPZ se namreč postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače. Ta postopek se je pričel pred uveljavitvijo SPZ, tj. pred 1. 1. 2003, SPZ pa za obravnavani primer ne določa izjeme. Ne glede na to napačna uporaba SPZ namesto ZNP ni vplivala na materialnopravno pravilnost izpodbijane odločitve.

6. V skladu s 122. členom ZNP si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari z morebitnim do-/izplačilom glede na manj- oziroma večvrednost prejetega dela oziroma z dodelitvijo stvari ob izplačilu ostalih solastnikov. Če fizična delitev ni mogoča (sem sodi tudi zmanjšanje vrednosti stvari in znatna sprememba stvari), zakon predvideva delitev s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička (123. člen ZNP).

7. Stališče izpodbijanega sklepa, da si mora sodišče prizadevati za fizično delitev stvari, ima torej neposredno podlago v zakonu in kot tako ne more biti sporno. V danih okoliščinah pa je pravilna tudi odločitev, po kateri je del nepremičnin pripadel nasprotnemu udeležencu, nepremičnina parc. št. 307, k.o. Č. pa predlagateljem po tretjinskih solastninskih deležih. Okoliščine, na katerih temelji navedeno stališče, so naslednje: - da so predmet razdružitve nepremičnine, ki so jih udeleženci (bratje in sestra) podedovali v enakih deležih, - da je nasprotni udeleženec na podlagi sodbe pridobil višji solastninski delež na delu nepremičnin in da je bilo z isto sodbo odločeno, da se drugemu predlagatelju pri delitvi upošteva, da je na račun svojega dednega deleža že dobil lastninsko pravico glede dveh nepremičnin, - da nepremičnine, ki so predmet razdružitve, v naravi predstavljajo kmetijsko posestvo, tj. hišo z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in sadovnjakom na parc. št. 307, k.o. Č. v velikosti 2.020 m2, kmetijske obdelovalne površine in gozd, - da je na parc. št. 307, k.o. Č. stara domačija z gospodarskimi poslopji, da domačije 15 let nihče ne vzdržuje, da ima ključe hiše nasprotni udeleženec in da predlagatelji in nasprotni udeleženec ves ta čas nimajo stikov, - da je vsa kmetijska zemljišča od očetove smrti obdeloval nasprotni udeleženec, ki je kmet in je lastnik bližnje zaščitene kmetije, - da so udeleženci med postopkom večkrat poskušali sporazumno razdružiti solastne nepremičnine in da so v tem okviru predlagali več možnih rešitev, med drugim tudi civilno delitev, - da so predlagatelji ob koncu postopka predlagali, da se vsem trem skupaj dodeli v last parc. št. 307, k.o. Č., vendar ob pogoju, da se jim dodeli obstoječa nepremičnina v celoti, in da so v takem primeru pripravljeni na doplačilo razlike v vrednosti nepremičnin nasprotnemu udeležencu, - da nasprotni udeleženec za zgradbe na parc. št. 307, k.o. Č. ni skrbel in da je interes za dodelitev te nepremičnine utemeljeval s tem, da bi jo uporabil za gradnjo, - da so predlagatelji med postopkom nastopali složno, tako da je pričakovati, da bodo tudi vnaprej lahko s skupnimi močmi gospodarili s to nepremičnino.

8. Glede na zapis v zapisniku naroka z dne 28. 6. 2010 pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovitve izpodbijanega sklepa, da so predlagatelji ob zaključku obravnavanja predlagali dodelitev parc. št. 307, k.o. Č. po solastninskih deležih in izplačilo morebitne manjvrednosti nepremičnin, dodeljenih nasprotnemu udeležencu. Pritožnik se do te navedbe v pritožbi ni izrecno opredelil, zapis pa je tako jasen, da ne vzbuja dvomov, da gre za zapis izjave volje, kot so je predlagatelji tedaj podali. Ob upoštevanju te ugotovitve so očitki o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ker se ne opredeli do vseh predlogov predlagateljev, podanih med postopkom, neutemeljeni. Kot je ugotovljeno že v izpodbijanem sklepu, so tako predlagatelji kot nasprotni udeleženec med postopkom podali različne predloge o načinu razdružitve solastnine. Nekateri so bili podani z namenom sklenitve dogovora, drugi kot njihov predlog za rešitev spornega razmerja. Med njimi sta bila tudi predloga, ki jih je navedel pritožnik. Ne glede na to je sodišče pravilno izhajalo iz zadnjega podanega predloga. Ko je ocenilo njegovo sprejemljivost, se do predlogov v smeri civilne delitve ni bilo treba izrecno opredeliti. Kot je bilo že zgoraj navedeno, ZNP predvideva civilno delitev za primer, ko fizična delitev ni mogoča. Iz določb ZNP pa tudi jasno izhaja, da se je treba čimbolj približati volji solastnikov (1).

9. Drugi pritožbeni očitek, da z izpodbijanim sklepom solastnina ni bila razdružena v celoti, ni brez teže, vendar pa v obravnavanem primeru ni odločilen in ne more privesti do drugačne odločitve. Temeljni namen postopka za delitev stvari v solastnini je resda prenehanje solastnine, vendar pa to ni v vsakem primeru posledica tega postopka. Vsaj primerljivo težo ima volja solastnikov. ZNP ne daje nobene opore za sklepanje, da se tudi po zaključku postopka ne ohrani solastninska skupnost bodisi z manjšim številom solastnikov bodisi v manjšem obsegu, če je taka volja tistih, ki ostanejo v solastninski skupnosti (2).

10. Izpodbijani sklep pravilno upošteva navedeno vsebino zakonskih določb. Pred odločitvijo je obstajala solastninska skupnost štirih solastnikov na večjem številu nepremičnin. Z izpodbijanim sklepom je solastninska skupnost razdružena tako, da je večina nepremičnin dodeljena v izključno last enega od solastnikov, ena nepremičnina pa je ostala v solastnini treh oseb. S tem je bila v celoti upoštevana zadnje izražena volja predlagateljev, ki je hkrati predstavljala tudi celovito razrešitev spornega razmerja. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno izpodbijanega sklepa, da niso podane okoliščine, ki bi narekovale odločitev sodišča mimo volje predlagateljev. Tveganje, da bi z morebitno prodajo dodeljene nepremičnine iztržili manj, kot je bilo ocenjeno v tem postopku, in na katerega opozarja pritožnik, je obstajalo že v času, ko so podali svoj predlog. Poleg tega je prodaja nepremičnine le eden izmed možnih načinov upravljanja z njo, sodišče pa ob jasno izraženi volji predlagateljev ni bilo pristojno ugotavljati, kakšen je namen predlagateljev v zvezi z načinom izvrševanja lastninske pravice glede dodeljene nepremičnine. V pritožbi izpostavljena okoliščina zato ni narekovala niti odločitve o civilni delitvi te nepremičnine, niti morebitne drugačne odločitve, ki jo pritožnik navaja v pritožbi.

11. Pritožbena navedba, da vsi predlagatelji ne razpolagajo z denarnimi sredstvi, ki so jih po izpodbijanem sklepu dolžni plačati nasprotnemu udeležencu, je – poleg tega, da tak pomislek ni bil izražen v postopku na prvi stopnji – presplošna, da bi omogočala preizkus. Enako nekonkretiziran je tudi očitek, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Ne da bi pritožnik navedel, katerih dokazov sodišče ni navedlo, in utemeljil, zakaj bi bila njihova izvedba potrebna, tudi tega očitka ni mogoče preizkusiti.

12. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo drugega predalgatelja zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP, v skladu s katerim vsak udeleženec praviloma trpi svoje stroške.

(1)Tako npr. sklep VSL I Cp 2504/2009 z dne 7. 10. 2009. (2) Prim. sklep VS RS II Ips 625/2009 z dne 8. 12. 2011.