Jedro

Člen 65. OZ ureja primer neizpolnitve pogodbe zaradi odgovornosti ene od strank, ko je potrebno vrniti dvojno aro ali ni upravičenosti do vrnitve are. Le vrnitev are v njeni višini, kot je ta bila plačana, pa preide v primeru, ko nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe. V takem primeru se ara vrača po pravilih verzije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se zamudna sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo pod I. točko izreka toženi stranki naložilo nerazdelno plačilo tožeči stranki v znesku 25.000,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.1.2013 dalje do plačila, pod II. točko izreka je višji tožbeni zahtevek, to je za plačilo 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.7.2013 dalje, kot neutemeljenega zavrnilo in pod III. točko izreka toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v višini 1.012,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper I. in III. točko izreka zamudne sodbe se je v roku pritožila tožena stranka, kot sama navede v pritožbi, iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, dejansko pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki predlaga, da pritožbeno sodišče zamudno sodbo spremeni tako, da primarni in podredni tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da jo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih s stroškovnimi posledicami. V kolikor so pritožbene navedbe pravnorelevantne, tožena stranka v pritožbi navaja, da je slediti ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil znesek 25.000,00 EUR v obravnavanem primeru dan kot ara in s plačilom tega zneska je bil posel med pravdnima strankama sklenjen. Nadaljna smiselna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dogovor o prodaji nepremičnine propadel zato, ker v dogovorjenem roku ni bil sklenjen notarski zapis, za kar pa ni odgovorna nobena od pogodbenih, tu pravdnih, strank, pa ne vzdrži in takšna ugotovitev ne izhaja iz dokaznih listin. Pravdni stranki sta namreč z dogovori v prilogah A3, A4 in A5 že sklenili zavezovalni posel in zato nesklenitev notarskega zapisa ni imela za posledico razveznega pogoja za tak dogovor. Tega nenazadnje ne trdi ne tožnik in to ne izhaja niti iz dokazov. Če tudi notarskega zapisa ni bilo, je dogovor o prodaji nepremičnine na podlagi že citiranih dogovorov veljal in bi tožeča stranka morala plačati kupnino po tem dogovoru. Ker kupnine tožeča stranka v dogovorjenih rokih ni plačala, je posel propadel izključno iz tega razloga, torej zaradi okoliščine na strani tožeče stranke. Tožena stranka je v posledici tega upravičena, da prejeto aro zadrži na podlagi 65. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Po prepričanju pritožbe torej dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih trditev in dokaznih listin, ne omogoča zaključka o utemeljenosti kondikcijskega zahtevka. Kondikcijski zahtevek bi bil namreč utemeljen zgolj v primeru, če prejeti znesek ne bi imel narave are ali če bi bil povod za nerealizacijo posla na strani tožene stranke. Ne eno, ne drugo ne drži, sodišče samo zaključuje, da je prejeti znesek ara, medtem ko iz zgoraj navedenega jasno izhaja, da je do razveze dogovora o prodaji nepremičnine prišlo zato, ker tožeča stranka ni poravnala kupnine, kar sama priznava. Glede na navedeno tožena stranka s tem zneskom ni bila neupravičeno obogatena, temveč je znesek upravičeno zadržala na podlagi že citiranega zakonskega določila kot posledico kršitve dogovora na strani tožeče stranke.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnosti ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je sodišče prve stopnje dalo pravilen in drugemu odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) skladen praven pouk v pisnem odpravku izpodbijane zamudne sodbe, se zamudne sodbe ne more s pritožbo izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Torej se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Zato so vse pritožbene navedbe, ki predstavljajo napad na po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, za ta pritožbeni postopek iralevantne in neupoštevne.

6. Po izrecni določbi 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali s splošno znanimi dejstvi. Zadostujejo, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz v tožbi navedenih dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ta v tožbi navedena dejstva z tožbi priloženimi dokazi ne smejo biti v nasprotju. Posledično pojasnjenemu so za odločitev o pritožbi irelevantne pritožbene navedbe, v koliko te oporekajo, da bi po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva ne imela podlage v dokazih, ki so priloženi pritožbi, v kolikor pa pritožba na podlagi tožbenih navedb in tožbenih dokazov zatrjuje drugačna dejstva, kot jih ugotovi sodišče prve stopnje, pa je to nedovoljeni in zato neupoštevni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pojasnilo v tej točki se zlasti nanaša na pritožbeno izvajanje glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da posel ni bil izpeljan zaradi nesklenitve notarskega zapisa, za zapis katerega pa ni bila odgovorna nobena od pogodbenih, tu pravdnih strank. Takšni navedbi dejstev po sodišču prve stopnje pritožbeno sodišče tudi sicer sledi, ker takšna dejstva izhajajo iz tožbenih navedb, kar vse je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanja sodbe tudi pravilno pojasnilo.

7. Materialno pravno zmotno je tudi pritožbena razlaga 65. člena OZ, češ da bi bila tožena stranka dolžna vrniti aro le, če bi bil vzrok za razvezo pogodbe na njeni strani. Člen 65. OZ namreč ureja primer neizpolnitve pogodbe zaradi odgovornosti ene od strank, ko je potrebno vrniti dvojno aro ali ni upravičenosti do vrnitve are. Le vrnitev are v njeni višini, kot je ta bila plačana, pa preide v primeru, ko nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe. V takem primeru se ara vrača po pravilih verzije in na teh pravilih je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno temeljilo svojo odločitev o tožbenem zahtevku.

8. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in je te svoje stroške dolžna tožena stranka kriti sama, ker s pritožbo ni uspela, medtem ko tožeča stranka, ki je sicer v pritožbenem postopku uspela, povrnitve stroškov za odgovor na pritožbo opredeljeno ni zahtevala.