Jedro

Upravni organ je ugotovil dejstva, ki so pravno odločilna za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1. Glede na tožničine ugovore pa je pojasnil še, da so v obravnavanem PGD opredeljeni vplivi objekta na neposredno okolico in ustrezni ukrepi, iz katerih je razvidno, da se bo stanje na tem nestabilnem območju uredilo, saj bo vodovod odigral tudi vlogo drenaže. Pojasnil je tudi, da sta bili pred izgradnjo vodovoda izdelani dve poročili, iz katerih je razvidno, da izkop za vodovod na stanovanjski objekt nima vpliva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ Mestni občini Nova Gorica (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo distribucijskega cevovoda za pitno in tehnološko vodo na zemljiščih parc. št. 5230/1 in 5229, obe k. o. ..., pod tam določenimi pogoji.

Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da zaradi bojazni, da bo izkop vplival na precejanje podzemne vode, zaradi česar bi se poslabšale „stabilnostne razmere v tleh na parceli in v območju stanovanjske hiše A.“, nasprotuje gradnji vodovoda po cesti, ki poteka tik ob zahodnem robu njene parcele št. 4740 k. o. ... Poleg tega meni, da bi vodovod lahko potekal ob drugi cesti. Sklicuje se na izvedensko hidrogeološko mnenje Geološkega zavoda Slovenije o vplivu gradnje vodovoda na sosednje zemljišče s parc. št. 4740 k. o. ... Opisuje sestavo tal in značilnosti zemljine, iz izvedenskega mnenja pa naj bi izhajalo, da je zaradi opisanih hidrogeoloških razmer teren zelo občutljiv na posege, ki kakorkoli spreminjajo režim odtoka meteornih in zalednih vod. „Možnosti vpliva izgradnje vodovoda na porne tlake v temeljnih tleh na mejnem območju med cesto in hišo“ pa naj ne bi bilo mogoče pavšalno zanemariti. Ali lahko tak vpliv povzroči morebitno dodatno posedanje nasipa ali nestabilnost tal, bi lahko določil le geomehanik oziroma inženirski geolog.

Upravnemu organu očita, da ni upošteval omenjenega izvedenskega mnenja, čeprav je v njem ugotovljeno, da je zaradi posegov, ki jih je izvedel vzhodni sosed, gotovo prišlo do spremembe hidrogeoloških razmer, zaradi katerih se je lahko povečal podzemni odtok na tožničino zemljišče in zastajanje površinskega odtoka. V skladu z izvedenskim mnenjem bi se po njenem mnenju morala določiti druga, za stabilnost njene parcele bolj ugodna trasa vodovoda, pred izgradnjo vodovoda pa bi bilo treba opredeliti možnost vpliva gradnje na stabilnost tožničine parcele in njene hiše na podlagi geomehanskega oziroma geotehničnega poročila, za potrebe katerega bi bilo smiselno izvesti preiskovalni jašek. S strani nadzora bi moralo biti predloženo poročilo o že izvedenih sanacijskih delih (oporni zid na sosednji parceli vzhodno in sistem odvodnjavanja). Geomehansko poročilo naj bi bilo treba izdelati tudi za tožničino hišo za potrebe zavarovanja objekta pri zavarovalnici za primer zemeljskega plazu. V projektu za izvedbo vodovoda naj bi bilo treba določiti vse zaščitne ukrepe med gradnjo, vključno z načinom izvajanja del in geomehanskim nadzorom. Po izgradnji vodovoda bi moralo biti pri prevzemu priloženo tudi geotehnično poročilo, ki zagotavlja, da izvedeni vodovod ne vpliva na stabilnostne razmere in ne povečuje nevarnosti zemeljskih premikov.

Toženka naj tudi ne bi pojasnila, zakaj bo predvidena gradnja kljub temu, da se nahaja na plazovitem območju, neškodljiva. Neutemeljeno naj bi ji očitala, da je njen stanovanjski objekt nelegalna gradnja, zaradi katere je prišlo do posledic, na katere se sklicuje. Tožnica sodišču predlaga, naj odpravi odločbi organov prve in druge stopnje, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim navedbam in se sklicuje na razloge iz odločb upravnih organov, glede trase vodovoda pa pojasnjuje, da ta poteka tako, kot je predvidena v prostorskem aktu.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, potrjenimi z razlogi drugostopenjske odločbe, iz katerih je razvidno, da so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Sodišče se na te razloge sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe dodaja: Pristojni organi pri graditvi objektov in vsi udeleženci pri graditvi objektov so po 18. členu ZGO-1 vsak zase in v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določa ta zakon, dolžni zagotavljati, da bodo objekti ter njihovi posamezni deli zanesljivi in skladni s prostorskimi akti.

Kdaj in ob kakšnih pogojih upravni organ za gradbene zadeve izda investitorju dovoljenje za gradnjo, je določeno v ZGO-1. Ta določa, da pristojni organ (24. člen ZGO-1) investitorju na njegovo zahtevo izda gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta ali izvedbo drugih del po tem, ko ugotovi, da so bile k zahtevi za izdajo upravnega dovoljenja priložene priloge in dokazila iz 54. člena ZGO-1. Pred izdajo upravnega dovoljenja je upravni organ dolžan preveriti tudi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih za izdajo upravnega dovoljenja določa 66. člen ZGO-1. Tako mora upravni organ po določbi 1. točke prvega odstavka 66. člena preveriti, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, po določbi 4. točke prvega odstavka 66. člena pa, ali ima projekt predpisane sestavine.

Bistvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati objekti, določa že prvi odstavek 9. člena ZGO-1, med katerimi je v prvi alineji navedena zahteva po mehanski odpornosti in stabilnosti. V 48. členu ZGO-1 določa temeljne zahteve projektiranja. Po prvem odstavku tega člena mora biti s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane zahteve (med katere brez dvoma sodi tudi nosilnost in stabilnost tal) in da bo v skladu s prostorskimi akti. Zagotavljanje bistvene zahteve „mehanska odpornost in stabilnost“ opredeljuje tudi 4. člen Pravilnika o projektni dokumentaciji.

V obravnavani zadevi je upravni organ ugotovil, da je projektna dokumentacija skladna z določbami Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (v nadaljevanju PUP), da so projekt in posamezne načrte izdelale osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za projektanta, in da ima projekt vse predpisane sestavine.

Navedenim ugotovitvam tožnica ne ugovarja. V tožbi namreč niti ne zatrjuje, da predložena projektna gradbena dokumentacija ne bi imela predpisanih sestavin, več od tega pa tudi po presoji sodišča upravni organ od investitorja ne more terjati. Upravni organ je torej ugotovil dejstva, ki so pravno odločilna za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1. Glede na tožničine ugovore pa je pojasnil še, da so v obravnavanem PGD opredeljeni vplivi objekta na neposredno okolico in ustrezni ukrepi, iz katerih je razvidno, da se bo stanje na tem nestabilnem območju uredilo, saj bo vodovod odigral tudi vlogo drenaže. Pojasnil je tudi, da sta bili pred izgradnjo vodovoda izdelani dve poročili, iz katerih je razvidno, da izkop za vodovod na stanovanjski objekt nima vpliva.

V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti projektanta za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Zato tudi tožničini ugovori, ki se nanašajo na strokovna vprašanja hidrogeologije, v obravnavani zadevi ne morejo biti pravno odločilni. Gre za zahtevna strokovna vprašanja, ki so predmet tehnično strokovnih študij, rešitve teh vprašanj, ki so vsebovane v gradbeni dokumentaciji, ki jo lahko izdelujejo le pooblaščene organizacije in pooblaščeni projektanti, pa lahko preverjajo le za to usposobljeni in pooblaščeni revidenti. Enako stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi I Up 928/2006 z dne 26. 2. 2009, na to stališče pa se je pravilno skliceval že prvostopenjski upravni organ. Zgolj tožničine navedbe o potrebi po dodatnem geomehanskem oz. geotehničnem poročilu o vplivu gradnje vodovoda na stabilnost tal pa ne zadoščajo za utemeljitev drugačne presoje izpolnjevanja pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.

Neutemeljen je tudi tožničin očitek, da se upravni organ ni opredelil do mnenja Geološkega zavoda Slovenije, Oddelka za hidrologijo, na katerega se tožnica sklicuje tudi v tožbi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je upravni organ ugotovil, da iz tega mnenja izhaja, da je nastala situacija (ki jo tožnica opisuje tudi v IV. točki tožbe) posledica posegov, ki jih je izvedel tožničin sosed in ne posledica obravnavane gradnje, in pojasnil, kako so v PGD za načrtovano gradnjo vodovoda obravnavani vplivi objekta na neposredno okolico, med njimi tudi to, da bo vodovod odigral vlogo drenaže. Ne iz tožbenih navedb ne iz listin v upravnem spisu pa ne izhaja, da se izvedensko mnenje Geološkega zavoda Slovenije nanaša na PGD za izgradnjo obravnavanega vodovoda. Zato sodišče soglaša z ugotovitvijo upravnega organa, da tožnica ni predložila nasprotne strokovne študije oziroma projekta, ki bi pri upravnem organu lahko vzbudil dvom v pravilnost in skladnost projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Ker stranke v upravnem sporu niso navedle novih dejstev in dokazov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri odločanju oziroma bi bili pomembni za odločitev, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.