Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bilo z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki jo je želel tožnik izpodbijati, materialno pravo pravilno ugotovljeno in da v postopku izdaje akta ni bilo kršitev pravil postopka in je tožena stranka pravilno ocenila, da le-ta temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z upravnim sporom zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 567/2015-17 z dne 14. 3. 2016 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Tožena stranka se v svoji obrazložitvi sklicuje na prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se kot pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Tožnik je v obravnavanem primeru prosil za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je bilo odločeno, da se odvetnica A.A. razreši nudenja brezplačne pravne pomoči po odločbi opr. št. Bpp 567/2015 z dne 1. 2. 2016 ter da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči v socialnem sporu, ki se na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani obravnava pod opr. št. V Ps 1395/2015. Iz obrazložitve odločbe Delovnega in socialnega sodišča izhaja, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v navedeni zadevi ter da je bilo za nudenje brezplačne pravne pomoči določenih več odvetnikov, ki pa so bili zaradi različnih razlogov razrešeni. Nazadnje je bila tožniku za nudenje brezplačne pravne pomoči določena odvetnica A.A. iz Ljubljane. V zvezi z njo je tožnik sam obvestil organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, da ga navedena odvetnica ne more zastopati, ker ima zoper njo očitke nevestnega dela in zanemarjanja dolžnosti ter zlorabe zaupanja. Odvetnica je na dopis tožnika odgovorila in v odgovoru navedla, da tožnika dejansko ne more zastopati iz razlogov, ki so na njegovi strani. Glede na način komunikacije z njim, ko ne sprejema njenih stališč in predlogov in izraža dvom in nezaupanje, je tudi sama predlagala, da se jo razreši. Ker je tožena stranka ugotovila, da s tožnikom noben dodeljen odvetnik ne more vzpostaviti ustreznega kontakta in zaupanja, saj vse dodeljene odvetnike označuje kot nekorektne in nestrokovne, nekatere pa celo žali, je tožena stranka odločila, da zadnje dodeljena odvetnica A.A. iz razlogov, ki so izključno na strani tožnika, tožnika ne more več zastopati. Posledično je bila odvetnica A.A. na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP tudi razrešena, ker pa je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča z odločbo z dne 7. 1. 2016 zaradi razlogov, ki so bili na strani tožnika, razrešil tudi odvetnico B.B. iz Domžal, je organ odločil, da se skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da tožniku pravna pomoč ni bila dodeljena in da zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. 2. Tožena stranka ugotavlja, da lahko skladno z desetim odstavkom 30. člena ZBPP svojo razrešitev predlaga tudi postavljeni odvetnik in sicer v primeru, ko ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca, se skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena in se uporabijo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je bilo materialno pravo pravilno ugotovljeno in da v postopku izdaje akta ni bilo kršitev pravil postopka, pa tudi tožnik v prošnji za BPP ne navaja dejstev, ki bi kazala na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tožena stranka tako ocenjuje, da izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani z izpodbijano odločbo razrešilo imenovano odvetnico ter ugotovilo prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči skladno s predpisanim postopkom ter zaradi razlogov, ki so na strani samega tožnika.

3. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za popravo te tožbe. Navaja, da tožena stranka razlaga svoje argumente brez osnove ter brez dokazne podlage, da krši Ustavo RS (v nadaljevanju URS) in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), ker mu od vsega začetka ne nudi brezplačne pravne pomoči. Tožnik je brez svoje krivde ostal brez premoženja ter možnosti zaslužka in si odvetnika ne more plačati. Za pravnega strokovnjaka nima ne denarja in ne premoženja. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bilo z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki jo je želel tožnik izpodbijati, materialno pravo pravilno ugotovljeno in da v postopku izdaje akta ni bilo kršitev pravil postopka in je tožena stranka pravilno ocenila, da le-ta temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.

7. Sodišče se ne opredeljuje do tožbenih navedb o tem, da tožena stranka krši URS ter EKČP, ker so te navedbe nekonkretizirane. Tožena stranka je natančno pojasnila v izpodbijani odločbi, zakaj tožnik nima izgledov za uspeh, zato je odločba dovolj obrazložena in se jo da preizkusiti.

8. V zvezi s tožbenimi navedbami, da tožnik nima dovolj sredstev za odvetnika, pa sodišče pojasnjuje, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega kriterija, ampak mora biti izpolnjen tudi vsebinski kriterij, kar v konkretnem primeru pomeni, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh. Sama prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za ta upravni spor pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno s sklepom opr. št. Bpp 120/2016-4 z dne 13. 6. 2016. S tem sklepom je bila prošnja zavržena.

9. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči takse ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.