Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da pojem visokošolska izobrazba ni dovolj natančen, da bi opisal raven oziroma stopnjo izobrazbe v smislu določb ZVis, je napačno. Iz točke a) prvega odstavka 33. člena ZVis jasno izhaja, da so študijski programi za pridobitev strokovne izobrazbe na prvi stopnji, visokošolski programi (prva alineja) in univerzitetni programi (druga alineja). Visokošolska izobrazba je nižje stopnje kot univerzitetna, stališče tožnika, da se je univerzitetna izobrazba po starem nazivu štela za visokošolsko, pa zgrešeno. Tudi po ZVis, ki je veljal do uvedbe bolonjskega sistema, se je dodiplomski študijski program delil na visokošolski strokovni program in na univerzitetni program. Z novelo ZVis-D so se študijski programi začeli deliti na tri stopnje, kot po sedaj veljavnem ZVis, pri čemer se v okviru prve stopnje še vedno ločujeta visokošolski in univerzitetni program.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1. Ugotovi se, da je prva točka sklepa sveta tožene stranke o izpolnjevanju pogojev kandidatov z dne 9. 11. 2023, s katerim je tožena stranka odločila, da tožeča stranka ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in se zato ne uvrsti v izbirni postopek, nezakonit in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da je sklep sveta tožene stranke št. 7 - Izbira kandidata za delovno mesto direktorja tožene stranke z dne 16. 11. 2023 nezakonit in se razveljavi.

3. Tožena stranka je dolžna ponoviti postopek za izbiro direktorja v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 615,98 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost sklepa sveta toženke z dne 9. 11. 2023, da tožnik ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in se ne uvrsti v izbirni postopek (I. točka izreka), da je nezakonit sklep sveta toženke z dne 16. 11. 2023 o izbiri direktorja (II. točka izreka) in toženki naložilo, da v 30 dneh od pravnomočnosti ponovi postopek izbire direktorja (III. točka izreka), tožniku pa povrne 649,77 EUR stroškov postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Poudarja, da je bistveno, ali je tožnik s svojo prijavo izkazal, da izpolnjuje razpisni pogoj 5 let delovnih izkušenj na delovnih mestih, kjer je zahtevana najmanj univerzitetna izobrazba oziroma magisterij stroke. Tožnik je v prijavi izrecno navedel, da je delal na delovnih mestih, kjer se je zahtevala visokošolska izobrazba, toženka pa ni imela razloga, da bi dvomila v navedbe tožnika. Njegovo prijavo je morala izločiti, saj iz predloženih dokazil (izpis iz ZPIZ) ne izhaja, da bi imel ustrezne delovne izkušnje, poleg tega je navedel, da je delal na delovnih mestih, kjer se je zahtevala visokošolska izobrazba. Toženka je lahko v postopku upoštevala le dejansko stanje, ki ga je tožnik zatrjeval oziroma izkazal v prijavi, ne pa dejanskega stanja, ki ga zatrjuje v postopku pravnega varstva. Zaslišan je tožnik priznal, da je napačno navedel, na kakšnih delovnih mestih je delal. Sodišče ne bi smelo presojati, ali je preteklo delo tožnika na enaki stopnji zahtevnosti kot delovno mesto direktorja toženke, saj to ni bistveno glede na tožnikove navedbe v prijavi. Kaj je tožnik mislil, ni pomembno, tudi sicer visokošolska izobrazba ni bila nikoli sopomenka za univerzitetno. Odločitev toženke je bila pravilna, zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe toženke ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, je pa zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotavljalo, ali tožnik izpolnjuje razpisne pogoje, čeprav iz njegove prijave izhaja, da jih ne.

6. Tožnik uveljavlja pravno varstvo kot neizbrani kandidat za direktorja toženke na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o zavodih (ZZ). Uveljavlja, da so bile v postopku javnega razpisa storjene postopkovne kršitve, saj naj bi toženka neupravičeno izločila njegovo vlogo zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev, s tem mu je bila nezakonito odvzeta možnost sodelovanja v izbirnem postopku, kršitev pa je bistveno vplivala na odločitev sveta toženke pri izbiri direktorja.

7. Toženka je dne 25. 10. 2023 objavila javni razpis za delovno mesto direktorja. Od kandidatov je med drugim zahtevala, da imajo najmanj univerzitetno izobrazbo oziroma magisterij stroke in najmanj pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih, kjer se zahteva najmanj ta raven izobrazbe. Tožnik se je pravočasno prijavil na razpis in ni sporno, da kot univerzitetno diplomirani ekonomist izpolnjuje izobrazbeni pogoj. V opisu delovnih nalog, ki ga je priložil k prijavi, je opisal dotedanje delovne izkušnje in izrecno navedel, da se je za vsa delovna mesta, ki jih je zasedal, zahtevala visokošolska izobrazba. Toženka je glede na prejeto prijavo tožnika in njegove jasne navedbe glede zahtevanih razpisnih pogojev, torej da ima delovne izkušnje le z deli, kjer se zahteva visokošolska izobrazba in ne univerzitetna ali magisterij stroke, ravnala pravilno, ko je njegovo prijavo izločila zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. V razpisu je namreč navedla, da bo izbirala le med pravočasnimi in popolnimi prijavami kandidatov, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, iz tožnikove prijave oziroma opisa delovnih izkušenj pa je izhajalo, da razpisnih pogojev ne izpolnjuje.

8. Toženka glede na predloženo dokazilo o delovnih izkušnjah tožnika ni imela nobene pravne podlage, da bi njegovo prijavo obravnavala po vsebini ali preverjala, ali se je morebiti zmotil. V sklepu, s katerim je toženka odločila, da tožnik ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, ni bila dolžna navajati razlogov za to. Razloge je navedla in dokazala v sodnem postopku, kar zadostuje. Tožnik je v spis predložil razpis za direktorja toženke, svoj opis delovnih izkušenj, ki ga je priložil k prijavi, toženka pa se je sklicevala na že predložene listine in jih ni bila dolžna ponovno predložiti, saj so se že nahajale v spisu, ali predlagati izvedbo drugih dokazov.

9. Stališče sodišča prve stopnje, da pojem visokošolska izobrazba ni dovolj natančen, da bi opisal raven oziroma stopnjo izobrazbe v smislu določb Zakona o visokem šolstvu (ZVis), je napačno. Iz točke a) prvega odstavka 33. člena ZVis jasno izhaja, da so študijski programi za pridobitev strokovne izobrazbe na prvi stopnji, visokošolski programi (prva alineja) in univerzitetni programi (druga alineja). Visokošolska izobrazba je nižje stopnje kot univerzitetna,1 stališče tožnika, da se je univerzitetna izobrazba po starem nazivu štela za visokošolsko, pa zgrešeno. Tudi po ZVis2, ki je veljal do uvedbe bolonjskega sistema, se je dodiplomski študijski program delil na visokošolski strokovni program in na univerzitetni program. Z novelo ZVis-D (Ur. l. RS, št. 63/2004) so se študijski programi začeli deliti na tri stopnje, kot po sedaj veljavnem ZVis, pri čemer se v okviru prve stopnje še vedno ločujeta visokošolski in univerzitetni program.

10. Ker je tožnik prijavi priložil opis delovnih izkušenj, kjer je navedel, da je pridobil delovne izkušnje na delovnih mestih, kjer se je zahtevala visokošolska izobrazba, je toženka pravilno štela, da ne izpolnjuje razpisnih pogojev in njegovo prijavo izločila iz izbirnega postopka, sodišče prve stopnje pa ne bi smelo ugotavljati, ali se je tožnik zmotil in je dejansko opravljaj delo na delovnih mestih, kjer se je zahtevala univerzitetna izobrazba. Čeprav je tožnik univerzitetno diplomiran ekonomist, to ne pomeni nujno, da je zasedal delovna mesta, kjer se zahteva univerzitetna izobrazba. Stališče sodišča prve stopnje, da je toženka z izločitvijo tožnikove prijave kršila razpisni postopek je zato napačno, posledično je nepravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. točke 358. člena ZPP pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo. Ker tožnik ni uspel s svojim zahtevkom, mora toženki povrniti stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče spremenilo tudi VI. točko izreka glede stroškov postopka. Toženki skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo (OT) pripadajo naslednji stroški: 300 točk za odgovor na tožbo, 225 točk za prvo pripravljalno vlogo, 300 točk za narok za glavno obravnavo in 16,5 točk za materialne stroške, skupaj 841,5 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 504,90 EUR, povečano za 22 % DDV pa 615,98 EUR. Višji priglašeni stroški toženki glede na OT ne pripadajo.

11. Toženka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožnik povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki skladno s 155. členom ZPP in OT priznalo 375 točk za pritožbo in 7,5 točk za materialne stroške, skupaj 382,5 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 229,50 EUR, povečano za 22 % DDV pa 279,99 EUR. Za priznanje višje priglašenih stroškov ni podlage glede na OT.

1 Stopnje izobrazbe ureja Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij, ki je vedno ločil univerzitetno in visokošolsko izobrazbo. 2 Ur. l. RS, št. 67/93 do 103/2003.