Jedro

Ugovorni razlogi dolžnika, da je polovica nepremičnine, na kateri upnik predlaga ustanovitev zastavne pravice, last tretje, lahko ugovarja le tisti, čigar sredstva so, oziroma tretja oseba in ne dolžnik.

Dejanska podlaga ugovora so trditve o pridobitvi skupne lastnine v premoženjski skupnosti zakoncev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. S temi navedbami je tretja najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima na ½ teh nepremičnin lastninsko pravico pridobljeno na originaren način, ki lahko preprečuje izvršbo.

Izrek

Pritožba zoper sklep opr. št. Z 9/2011 z dne 20. 2. 2012 se zavrne in sklep potrdi.

Dolžnik stroške pritožbe krije sam.

Pritožbi zoper sklep opr. št. Z 9/2011 z dne 21. 2. 2012 se delno ugodi in sklep v II. točki razveljavi, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v I. točki potrdi.

Tretja stroške pritožbe krije sama.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep opr. št. Z 9/2011 z dne 20. 2. 2012:

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o zavarovanju zavrnilo (I. točka izreka) in dolžniku naložilo povrnitev stroškov odgovora na ugovor v znesku 2.105,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. V pritožbi zoper izpodbijani sklep je dolžnik navedel, da izpodbijani sklep ni pravilen in ni zakonit zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev pravil postopka. V skladu z 51. členom ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, v skladu z 59. členom ZZZDR pa se šteje, da sta deleža zakoncev v skupnem premoženju enaka. Dolžnik je v ugovoru navedel, da gre za skupno premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, predložil je tudi izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi. Dolžnik je tako zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu. Sodišče je napačno dokazno ocenilo ter posledično ocenilo, da sporne nepremičnine ne predstavljajo skupnega premoženja dolžnika ter L. B. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju zavrnilo, ker je ugotovilo, da dolžnik v ugovoru ni izkazal obstoja takšnih dejstev, ki bi lahko preprečevala z izpodbijanim sklepom o zavarovanju dovoljeno zavarovanje upnikove denarne terjatve. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o zavarovanju navedel, da so nepremičnine, ki so predmet zavarovanja, skupna last dolžnika in njegove žene L. B., saj gre za premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Iz tega razloga ni dopustno zavarovanje za vknjižbo zastavne pravice na polovici navedenih nepremičnin, ki so last njegove žene.

5. Ugovor zoper sklep o izvršbi se lahko vloži z razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in so našteti v 55. členu ZIZ. V postopku zavarovanja so možnosti ugovarjanja s strani dolžnika z zakonom omejene. Ugovorni razlogi dolžnika, da je polovica nepremičnine, na kateri upnik predlaga ustanovitev zastavne pravice, last tretje, lahko ugovarja le tisti, čigar sredstva so, oziroma tretja oseba in ne dolžnik. Posledično je takšno navajanje ugovornega razloga neutemeljeno, zato je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika pravilno zavrnilo.

6. V II. točki izpodbijanega sklepa je sodišče odločilo o stroških odgovora na ugovor. Te odločitve pritožnik v pritožbi ne izpodbija konkretno, zato je višje sodišče sklep v tem delu sklep preizkusilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje v celoti pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno odmerilo stroške odgovora na ugovor in jih naložilo v plačilo dolžniku. Pritožba je v tem delu neutemeljena.

7.Glede na navedeno je pritožba dolžnika neutemeljena, zato jo je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zavrnitev pritožbe zajema zavrnitev stroškovnega zahtevka.

O pritožbi zoper sklep opr. št. Z 9/2011 z dne 21. 2. 2012:

8.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor udeleženke L. B. zavrnilo kot neutemeljen (I. točka izreka) in udeleženki naložilo plačilo stroškov upnika za odgovor na ugovor.

9.Zoper izpodbijani sklep se je pravočasno pritožila tretja. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da gre v primeru skupnega premoženja za originaren način pridobitve lastninske pravice, pri katerem je vpis v zemljiško knjigo zgolj deklaratoren, ne pa konstitutiven. Tretji je v ugovoru navedel, da gre za skupno premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, predložil je tudi izpisek iz matičnega registra. Sodišče predlagana dokaza ni izvedlo. Tretji je zadostil tako trditvenemu kot dokaznemu bremenu. Sodišče je zaradi neizvedbe ključnih dokazov po mnenju tretjega sprejelo napačno dokazno oceno ter posledično ocenilo, da sporne nepremičnine ne prestavljajo skupnega premoženja.

10.Pritožba je delno utemeljena.

11. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor udeleženke L. B. zavrnilo kot neutemeljen. Zaključilo je, da tretja v ugovoru ni navedla vseh pravno relevatnih dejstev, ki bi omogočilo zaključek o obstoju verjetnosti, da sporne nepremičnine res predstavljajo skupno premoženje.

12. Taka ugotovitev sodišča prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča ni pravilna. Tretja je namreč v ugovoru zatrjevala, da je nepremičnina, na katerih je sodišče dovolilo zavarovanje upnikove denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na teh nepremičninah, do ½ njena last. Pridobljene so namreč v zakonski zvezi z dolžnikom. Predložila je ustrezen dokaz, to je izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi, in predlagala zaslišanje dolžnika in tretje. Zatrjevala je, da nepremičnine predstavljajo skupno premoženje zakoncev, pridobljene so bile namreč v času trajanja zakonske zveze z delom (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Dejanska podlaga njenega ugovora so torej trditve o pridobitvi skupne lastnine v premoženjski skupnosti zakoncev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. S temi navedbami je po mnenju pritožbenega sodišča tretja najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima na ½ teh nepremičnin lastninsko pravico pridobljeno na originaren način, ki lahko preprečuje izvršbo.

13. Upnik je ugovoru tretje nasprotoval, zato je odločitev sicer pravilna, vendar iz drugih razlogov. Ugovor tretje je potrebno zavrniti, vendar kot obrazložen in kot posledico nasprotovanja upnika v odgovoru na ugovor (tretji dostavek 65. člena ZIZ).

14. Tretja lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o odločitvi njenega ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

15. Odločitev o stroških odgovora na ugovor tretje pritožba tretje ni posebej obrazložila, zato je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje preverilo po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je sodišča prve stopnje svojo odločitev napačno oprlo na 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. ZIZ v 38. členu ne vsebuje določbe, po kateri mora tretji upniku povrniti stroške odgovora na ugovor. Tretja je svoj ugovor obrazložila po mnenju pritožbenega sodišča. Z ugovorom pa ni uspela, ker mu je upnik nasprotoval. Neuspeh tretje je torej odvisen le od nasprotovanja upnika, zato ni mogoče uporabiti 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške.

16. Odločitev sodišča prve stropnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa nima podlage v materialnem pravu, zato je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in sklep v tej točki razveljaviti.

17. Glede na navedeno je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (1. in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Tretja stroške pritožbe krije sama, saj je s pritožbo le deloma uspela, in sicer le glede stroškov, ko je pritožbeno sodišče odločalo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).