Jedro

Tožnica je uveljavila dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, zato se pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožničinega predloga za prekinitev postopka, revizija ni dovoljena, saj ne gre za sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožnice za prekinitev postopka, s sodbo pa njen zahtevek, naj toženka izprazni prostor, ki je v naravi pisarna v izmeri 28,60 m? levo od vhodnih vrat v pritličju stanovanjske stavbe na naslovu P., in ga praznega izroči tožnici v posest ter naj toženka v bodoče opusti vsakršno poseganje v ta prostor. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne odmerjene pravdne stroške.

Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi delno ugodilo in spremenilo odločitev o stroških postopka, sicer pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje je pravočasno vložila revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbo in sklep sodišča druge stopnje in sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v sojenje drugemu sodniku sodišča prve stopnje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski odločbi in zakon za njeno dovoljenost predpisuje določene pogoje. V premoženjskopravnih sporih, kakršen je tudi obravnavani, jo je mogoče vložiti zoper pravnomočne sodbe na drugi stopnji, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT oziroma sedaj 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Tožnica je vložila tožbo zaradi varstva solastninske pravice. Z njo je uveljavila dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. S prvim zahteva, da toženka izprazni prostora v pritličju stanovanjske stavbe in ga praznega izroči tožnici v posest, saj ga po njenih trditvah toženka zaseda brez pravnega naslova. Gre torej za vrnitveni zahtevek (rei vindicatio), katere temelj je 100. člen v zvezi z 92. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ, Uradni list RS, št. 87/2002). Ker pa toženka v prostoru izvaja določena gradbena dela, z drugim tožbenim zahtevkom od nje zahteva, da v bodoče opusti vsakršno poseganje v prostor. Temelj negatornega zahtevka pa predstavlja 100. člen v zvezi z 92. členom SPZ. V primerih takšne objektivne kumulacije tožbenih zahtevkov se pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

Tožnica je vrednost spornega predmeta ocenila na 2.000.100 SIT (sedaj 8.346,27 EUR), in sicer skupno – nediferencirano za oba zahtevka, tožena stranka pa tako označeni vrednosti ni oporekala. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti za več zahtevkov, ki temeljijo na različni podlagi, ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe sporne vrednosti, ta pa ima za posledico nedovoljenost revizije (prim. pravni mnenji občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993 in 14.12.1994, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. II/93 str. 12 in Pravna mnenja 2/94 str. 5). Vrhovno sodišče je zato revizijo tožnice zoper sodbo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

Tožnica vlaga revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje. Z njim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožničinega predloga za prekinitev postopka. Tudi v tem delu revizija ni dovoljena, saj ne gre za sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato tudi v tem delu zavrglo (četrti odstavek 384. člena v zvezi s 377. členom ZPP), s tem pa tudi v reviziji vsebovan predlog za povrnitev revizijskih stroškov.