Jedro

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju postane preživljalec s smrtjo preživljanca lastnik nepremičnin, ki so navedene v pogodbi, in lastnik pritiklin teh nepremičnin, čeprav niso navedene v pogodbi.

Izrek

I. Pritožba se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki II.1 razveljavi ter se tožba pod točko I. tožbenega zahtevka zavrže, točki III. (pravdni stroški) in II.3 izreka sodbe glede prve (prikolica kiper), druge (rotacijska kosa), osme (plug OLT enobrazdni), enajste (kosilnica iz fotografije) in šestnajste alineje (traktor ZETOR) pa se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je dopolnilni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Trebnjem D 159/2012 z dne 22. 6. 2015 brez pravnega učinka v razmerju do tožnika (točka II.1 izreka) ter da je toženec dolžan izročiti različne premične stvari, naštete v točki II.3 izreka. Tožniku je na račun toženca naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 1.148.23 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi poudarja, da sodišče ni vezano na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 3464/2014, saj gre za zapuščinsko zadevo. Meni, da je materialnopravno izhodišče višjega sodišča zmotno, saj določba 557. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) razlikuje med premičninami, ki so kot pritikline avtomatično last pridobitelja, in premičnine, za katere je potrebno v pogodbi določno navesti, da so tudi predmet prenosa. OZ tako ohranja ureditev, ki jo je poznal 117. člen Zakona o dedovanju. Razlika je zgolj ta, da je prejšnji zakon primeroma našteval premičnine, ki se štejejo za pritikline, OZ pa te premičnine določa opisno. Gre za pravni standard, ki ga mora sodišče zapolniti glede na konkretni primer. Sodišče je zato zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Meni, da bi moralo ugotavljati, ali so sporne premičnine glede na dejanske okoliščine lahko pritiklina nepremičnin in kot take predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Gre za predhodno vprašanje, ki bi ga sodišče moralo ugotavljati v konkretnem primeru. Ker sodba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Dodaja, da bi se sodišče moralo opreti tudi na razlagalna pravila, ki v drugem odstavku 82. člena OZ določajo, da se pri razlagi pogodbenih določil ni potrebno držati njihovega dobesednega pomena, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti v skladu z načeli obligacijskega prava. Sodišče bi tako moralo upoštevati voljo pokojnega A. A., ki nikakor ni želel, da po njem dedujejo bratje oziroma njihovi otroci. Poudarja, da je določene premičnine kupil še pred sklenitvijo preužitkarske pogodbe, saj je želel pokojnemu A. A. pomagati pri delu na kmetiji. Z računi ne razpolaga, saj je kupoval rabljene stroje. Njegov je tudi mlin za žito, čeprav se račun ne glasi nanj. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Toženec je na pravilno vročeno pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo pod točko I. tožbenega zahtevka. V predmetni zadevi namreč na podlagi lastninske tožbe od toženca zahteva vrnitev premičnin na podlagi 92. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Gre za dajatveno tožbo. V primerih, da tožnik v takšnih sporih postavi še ugotovitveni zahtevek, da sklep o dedovanju v razmerju do njega ne učinkuje, bi moral v smislu drugega odstavka 181. člena ZPP izkazati pravni interes za takšen ugotovitveni zahtevek. Ker v zvezi s tem ni podal nobenih navedb, takšna ugotovitvena tožba ni dopustna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje (274. člen ZPP). Ker navedeno predstavlja zmotno uporabo 181. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo v tem delu zavrglo.(1)

6. V skladu z 92. členom SPZ mora tožnik z lastninsko tožbo dokazati, da ima lastninsko pravico na stvari in da je stvar v dejanski oblasti toženca. V konkretnem primeru med strankama ni spora, da se premičnine (razen stvari, navedenih v zadnjih petih alinejah točke II.3 izreka) nahajajo pri tožencu. Slednji svoj pravni naslov za posest premičnin utemeljuje na pravnomočnem sklepu o dedovanju z dne 8. 7. 2013 in dopolnilnem sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 22. 6. 2015, na podlagi katerega je po pokojnem A. A. dedoval premičnine (razen premičnin, naštetih v zadnjih petih alinejah), katerih vrnitev tožnik zahteva s predmetno tožbo.

7. Tožnik svojo lastninsko pravico na premičninah, navedenih v izreku prvostopenjske sodbe, utemeljuje na dveh različnih podlagah. Glede petih premičnin (prikolica kiper, rotacijska kosa, plug OLT, kosilnica in traktor ZETOR) trdi, da so vključene v pogodbo o dosmrtnem preživljanju, po kateri mu je pokojni preživljanec A. A. poleg nepremičnin v last prepustil tudi vse pritikline, ki so se na dan njegove smrti nahajale na kmetiji. Za preostale premičnine trdi, da jih je pridobil z nakupom in kot take nikoli niso bile last pokojnika. Glede slednjih tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožniku ni uspelo izkazati lastninske pravice. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, tako izhaja, da je bil seznam premičnin zapuščinskemu sodišču predložen že 10. 10. 2012, zato so nelogične tožnikove trditve, da je določene premičnine (nakladalec hlevskega gnoja, cisterna, silokombajn, elektromotor, modra sejalnica za koruzo, zelen posipalec umetnega gnoja in rdeča škropilnica) kupil kasneje. Ker razen listin (garancijski listi, reklamni letak in račun, ki se ne glasi na tožnika), tožnik ni predložil drugih dokazov, je sodišče utemeljeno zaključilo, da lastninske pravice ni izkazal. V zvezi z zatrjevanim lastništvom premičnin iz zadnjih petih alinej tožbenega zahtevka, ni predložil oziroma predlagal nobenih dokazov, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi v tem delu. Odločitev o tožnikovem zahtevku v tem delu je torej pravilna, zakonita in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, ne tistimi, na katere neopredeljeno meri pritožba in ne tistimi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo.

8. Pritožba pa utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava glede premičnin, ki naj bi bile pritikline nepremičnin in kot take predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pritožbeno sodišče v tem delu ne sledi odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3464/2014 z dne 11. 2. 2015, ki je prvi odstavek 557. člena OZ s pomočjo razlagalnih pravil interpretiralo tako, da bi v konkretnem primeru pogodba o dosmrtnem preživljanju morala opredeliti vse premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje izročenih nepremičnin. Po stališču pritožbenega sodišča takšna razlaga navedene določbe ni na mestu. Iz prvega odstavka 557. člena OZ namreč jasno izhaja, da so predmet preužitkarske pogodbe poleg nepremičnin lahko tudi premičnine, namenjene za rabo in uživanje nepremičnin. Zgolj za premičnine, ki to niso, zakon tako v drugem odstavku istega člena zahteva, da jih pogodbenika v pogodbi izrecno opredelita, kar na podlagi jezikovne in logične razlage (t.im. argumentum a contrario) pomeni, da takšna opredelitev pri premičninah iz prvega odstavka ni potrebna. K takšni razlagi omenjene določbe napotuje tudi komentar OZ.(2) Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju tako postane preživljalec s smrtjo preživljanca lastnik nepremičnin, ki so navedene v pogodbi, in lastnik pritiklin teh nepremičnin, čeprav niso navedene v pogodbi.

9. V skladu s 17. členom SPZ je pritiklina premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari. Kot pritikline nepremičnine se pogosto navajajo orodje v delavnicah, domače živali, kmetijska orodja in stroji na kmetijah. Pritikline so sicer lahko samostojno v pravnem prometu, vendar če ni glede njih posebej določeno drugače, delijo usodo glavne stvar.(3) Zaradi zmotne uporabe materialnega prava se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali navedenih pet premičnin lahko ustreza pojmu pritiklin. Hkrati se tudi ni ukvarjalo z razlago pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Vsaka pogodba namreč mora imeti kavzo, tj. namen, zaradi katerega se sklepa. Iz trditev tožnika tako izhaja, da je bil namen pokojnega preživljanca tožniku zapustiti celotno kmetijo (skupaj s premičninami) z namenom, da bo on tisti, ki bo prevzel gospodarjenje na njej. Želja zapustnika naj bi tudi bila, da zaradi slabih odnosov družinski člani po njem ne dedujejo.

10. Odločitev o delni razveljavitvi prvostopenjske sodbe temelji na 355. členu ZPP. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku se bo zato sodišče prve stopnje moralo opredeliti do vprašanja, ali so bile premičnine (prikolica kiper, rotacijska kosa, plug OLT, kosilnica in traktor ZETOR) namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, ki so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju in so kot take v smislu razlage prvega odstavka 557. člena OZ njihova pritiklina. Nadalje se bo moralo opredeliti tudi do zatrjevanega namena pogodbenih strank pri sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju in v primeru ugotovitve, da so bile predmet pogodbe tudi navedene premičnine, tožbenemu zahtevku v navedenem delu ugoditi.

11. Posledica delne razveljavitve prve sodbe je tudi razveljavitev odločitve o stroških prvostopenjskega postopka. Pravica do njihovega povračila je namreč odvisna od končnega izida pravde. Enako velja za pritožbene stroške obeh pravdnih strank. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP bo zato o stroških vsega postopka odločalo sodišče prve stopnje.

Op. št. (1): Primerjaj Zobec, J.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 443. Op. št. (2): Primerjaj Podgoršek, B., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, 2003, str. 544. Op. št. (3): Primerjaj Tratnik, M., Stvarno pravo: Pojem stvari, njenih sestavnih delov in pritiklin, Pravna praksa -1999, št. 29, str. 6.