Jedro

Zoper sklep o zavrnitvi azila, izdanem po 37. členu ZAzil, je dovoljena pritožba, zato mora biti obrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 2. točka izreka sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2148/2000-14 z dne 29.11.2000.

Obrazložitev

Z 2. točko izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovi pritožbi zoper sklep tožene stranke z dne 16.11.2000, ga odpravilo, ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Z njim je tožena stranka v predhodnem postopku po 1. odstavku 37. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in 113/00 odl. US - ZAzil) zavrnila njegovo prošnjo za azil, ker tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev azila po 2. členu ZAzil. Tožnik prihaja iz Republike Hrvaške, ki je po sklepu Vlade Republike Slovenije, sprejetem dne 9.11.2000, tretja varna država.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv, ker niso navedeni odločilni razlogi o tem, ali so podani pogoji po 6. alinei 2. člena ZAzil, ki opredeljujejo pojem varne tretje države, v tem primeru Republike Hrvaške. S tem je tožena stranka kršila pravila postopka, kar je vplivalo na zakonitost njene odločitve.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sporni sklep izdan v predhodnem postopku, ki ga določa 37. člen ZAzil. V tem postopku pristojni organ preveri, preden začne z vsebinsko obravnavo zadeve, če prosilec za azil prihaja iz tretje varne države. V primeru, da o tem obstajajo dokazi, prošnjo za azil zavrne. Meni, da se v postopku za priznanje azila uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku le, če ZAzil nima specialnih procesnih določb. Za izdajo sklepa po 1. odstavku 37. člena ZAzil o zavrnitvi prošnje zadostuje samo ugotovitev, da tujec prihaja iz varne tretje države. ZAzil prav zaradi tega predvideva posebne roke za uveljavljanje pravnih sredstev zoper zavrnilni sklep. Tako stališče podpira tudi 4. odstavek 37. člena ZAzil, ki nalaga pristojnemu organu, da v primeru zavrnitve prošnje za azil po 1. odstavku tega člena, tujcu izda potrdilo, v katerem navede razloge, zaradi katerih njegova prošnja ni bila obravnavana s strani pristojnih organov Republike Slovenije in da zavrnitev prošnje temelji na dejstvu, da se prosilec za azil lahko vrne v varno tretjo državo.

Tožeča stranka v odgovoru na tožbo pritrjuje odločitvi prvostopnega sodišča in razlogom izpodbijane sodbe ter predlaga zavrnitev pritožbe. Pristojni organ mora v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je za prosilca tretja država varna. Gre za dolžnost države, da zagotovi spoštovanje načela nevračanja, ki so zajeta v 33. členu Ženevske konvencije o statusu begunca, v 6. členu ZAzil in tudi v 3. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Dokazno breme, ki ga nalaga tujcu 3. odstavek 37. člena ZAzil v zvezi z dokazovanjem varnosti tretje države, pride v poštev lahko šele tedaj, ko je pristojni organ ugotovil in obrazložil, da je neka tretja država varna, tujec pa meni, da zaradi osebnih razlogov in okoliščin, zanj ni varna. Navedeni razlogi narekujejo pristojnemu organu vsebinsko preverjanje kriterijev iz 6. alinee 2. člena ZAzil in izdajo obrazložene odločbe, ki jo bo tujec lahko izpodbijal po določbah 3. odstavka 37. člena ZAzil. Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Določbe 37. člena ZAzil urejajo poseben predhodni postopek v primeru, če zaprosi za azil tujec, ki prihaja iz varne tretje države. Pristojni organ v tem primeru odloči s sklepom, zoper katerega je po 3. odstavku 37. člena ZAzil dovoljena posebna pritožba. Zato mora biti sklep obrazložen, kot predpisuje 228. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/99), ker ZAzil pritožbenega postopka ne ureja drugače. Le če je tak sklep tako obrazložen, da vsebuje vsa odločilna dejstva, ima tujec možnost učinkovitega sodnega varstva. V tem primeru pa sporni sklep vsebuje le navedbo, da je tujec prišel iz Hrvaške, ki je varna tretja država. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je lahko podlaga spornega sklepa le sklep o določitvi varne tretje države, za katerega ob izdaji vlada sploh še ni imela zakonskega pooblastila. Tega je namreč dobila šele z uveljavitvijo Zakona o dopolnitvah ZAzil (Uradni list RS, št. 124/2000).

Zaradi navedenega je vrhovno sodišče pritožbo na podlagi določbe 73. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.