Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Predlagatelj je lastnik nepremičnine, ki v naravi predstavlja vrstno enostanovanjsko hišo. Lastnik je postal na podlagi kupoprodajne pogodbe in aneksa, ki ju je sklenil z Republiko Slovenijo (RS). Njegova družina je stavbo dobila v uporabo in v njej živela že od leta 1968, predlagatelj v njej živi neprekinjeno do danes. Trdil je, da je s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobil tudi pripadajoče zemljišče k stavbi, ki je del sosednje parcele. Lastnik slednje, ki v naravi predstavlja travnik, je nasprotni udeleženec. Lastninsko pravico je pridobil leta 2016, ko je zemljišče kupil od RS.
2.Sodišče prve stopnje je (v delu, relevantnem za odločitev o predlogu za dopustitev revizije) ugotovilo, da je parcela št. 1462/84, k. o ..., individualno pripadajoče zemljišče stavbe na naslovu ..., ki ni v etažni lastnini, in da lastninska pravica na parceli učinkuje v korist vsakokratnega lastnika stavbe št. 2554, stoječe na parceli št. 1462/33 k. o. ..., sedaj last predlagatelja. Ugotovilo je, da je bil predlagatelj kot lastnik stavbe dejanski imetnik pravice uporabe zemljišča, namenjenega za redno rabo stavbe in je ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) v letu 1997 pridobil lastninsko pravico tudi na pripadajočem zemljišču, zato je bila vknjižba lastninske pravice v korist RS v letu 2012 materialnopravno napačna in RS tako na nasprotnega udeleženca v letu 2016 ni mogla s prodajno pogodbo prenesti nekaj, kar takrat ni bilo v njeni lasti. Presodilo je, da nasprotni udeleženec kljub opravljenem pravno poslovnem prenosu parcele ni mogel biti v dobri veri, saj mu ob zadostni in pričakovani skrbnosti ter upoštevaje, da je 6 let pred nakupom sporne parcele živel v isti ulici, ni moglo ostati neznano, da jo uporablja predlagatelj ter da predstavlja pripadajoče zemljišče in je kot taka izven pravnega prometa.
3.Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
4.Nasprotni udeleženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede naslednjih vprašanj:
"- Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede lastninjenja nepremičnin, s katerimi so upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade?
Ali je sodišče s tem, ko ni presojalo dobrovernosti nasprotnega udeleženca pri nakupu sporne nepremičnine, odločilo v nasprotju s sklepom VSRS II Ips 44/2025 z dne 4. 2. 2026?"
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločilo je soglasno v uvodoma navedeni sestavi senata (sedmi odstavek 324. člena ZPP).